Page 8 - Неделник Зенит број 650
P. 8
enit INTERVJU
Prodol`uva od str. 5 SA[O VELESKI, DIREKTOR NA JKP KOMUNALEC
Toa e idninata vo komunalnata svera.
Silni i finansiski zdravi JKP so kon- PROSTOR ZA INVENTIVNOST
tinuiran odr`liv razvoj na tehni~ko teh- NA PRIVATNIOT SEKTOR VO
nolo{kite potencijali koi izvr{uvaat DOPOLNITELNI KVALITETNI USLUGI
operativna programa, isklu~itelno spre-
ma dejnosta na registracija: javna higiena me|ugrani~na sorabotka i EU fondovi,
na javno prometni povr{ini, ~isti ulici, Op{tinata dobi i dadena koristewe na
zeleni povr{ini, redovno podigawe, se- JKP i novo vozilo sobira~ na smet, koe e
lektirawe i reciklirawe na organski i dobredojdeno za delumna modernizacija
drug vid neopasen otpad, sovremeni sani- na zastareniot vozen park. Za golema
tarni deponii... Paralelno, }e se otvori ,,pe~alba,, za JKP sepak ne mo`eme da go-
prostor za inventivnosta na privatniot vorime, no sepak va`no e da se potencira
sektor vo dopolnitelni kvalitetni uslu- deka ,,pe~alat,, gra|anite preku zdobien-
gi koi samo }e ja zgolemat i ekonomskata ata navika, vospostavena tradicija, zgo-
potentnost na Op{tina taka {to se regis- lemenata ekolo{ka svest i gri`a za za{-
trirani, novi, produktivni vrabotuvawa tita na `ivotnata sredina. Tie se prvata
i pred sé doa|awe do celta: kvalitetno alka vo primarnata selekcija na otpadot
`iveewe na gra|anite bez preskapi komu- so koristeweto na nad 25.000 sadovi za-
nalni dava~ki. {to JKP u{te poodamna im gi podeli. Toa
[to se slu~uva so deponijata Alin- e najgolemata pridobivka. Sepak, i JKP
ci. Ima{e ideja za proizvodstvo na ima odredeni finansiski benefiti od
kompost od |ubreto, se nabavi del od ovaa dejnost i }e se trudime da go za-
tehnikata, po~na gradba na objekt...? dr`ime prvoto mesto i {to pomalku vakov
Za `al, toa ostana samo kako investi- otpad da odlagame i da go zgolemuvame
cija vo tek, kako {to ja klasificiraat volumenot na sanitarnata deponija Alin-
nadle`nite finasiski revizii, koja spo- ci.
red mene nema da do`ivee finalizacija,
barem ne, vo vakov obem i prvi~na ideja. Kako da se zabrza i modernizira edukacija. Od golema pomo{ bi ni bile i
Se raboti za proekt, koj, nasproti mo`ebi krevaweto na |ubreto. Mo`at li gra|a- vospitnite institucii so nivni incicija-
dobrata prvi~na idea, zavr{i so lo{a i nite da pomognat so pokulturnoto odne- tivi za vgraduvawe na ekolo{kata svest
neodgovorna realizacija. Negativnite suvawe. Potrebni li se kampawi za po- i odgovornost na najmladite. Dolgoro~no,
finansiski implikacii kon JKP se druga digawe na svesta za odlagawe na |ubre- da ja stigneme Evropa vo toj aspekt treba
tema za diskusija. Sega tehnologijata vo to vo kontejneri kanti i golemi sadovi {to poskoro i pointenzivno da rabotime
taa svera e daleku nad- za kabast smet i za ostatoci od sitni so generaciite {to doa|aat. Za so posta-
minata, sepak se trudime rite , redovno }e se spravuvame na dnevna
vo proekciite za vo id- grade`ni interven- osnova i }e bideme pouporni i povredni
nina da iskoristime ba- cii? nasporti nivnite naviki i svest.
rem nekoj procent od toa.
Mo`ebi samo temelite i Od aspekt na mo- Kako se odr`uva gradskata higiena.
konstrukcijata na halata dernizacija na podi- Kako sé da e orientirano na obi~na
koja e zapo~nata vo Alin- gaweto na smet mo`e rabotna raka. Postojat li nekoi posov-
ci i mal del od ve}e rui- da se razgovara samo remeni na~ini koi mo`at delumno da
niranata oprema, koja vo delokrugot za mo- se primenat i kaj nas?
prethodni strukturi vo dernizacija na voz-
JKP ja ostavile bezmi- niot park koj vo na- Sekako deka ima. No, momentnata fi-
losno da se raspa|a na {eto JKP e stvarno nansiska mo} na JKP e ograni~ena. Od
otvoreno. Za `al, skapa zastaren. 2009 godina cenata na komunalnite uslugi
investicija daleku od vo Prilep e nepromeneta. A, posledniov
realizacija. Golemi finansis- period samo za zakonskoto usoglasuvawe
Mo`e li pretprija- ki sredstva se od- za minimalna plata uslovuva poka~uvawe
tieto da ,,pe~ali,, so levaat za odr`uva- na uslugite za 15-20 otsto. A kade se zgo-
proda`ba na del od we i redovno servi- lemenite drugi tro{oci, za gorivo, ener-
otpadot? sirawe. Inaku, spre- gija, rezervni delovi... No {to e, tuka e.
JKP mo`e da se gordee so faktot deka ma operativnata So Op{tinata, i vo vakvi uslovi, }e se
e lider vo Severna Makedonija vo sobran, programa nema den trudime da odr`uvame u{te povisoko
selektiran, recikliran i prodaden ot- vo nedelata vozila- nivo na kvalitet na uslugite. Vsu{nost,
pad. Daleku sme pred drugite gradovi vo ta i na{ite vredni toa go zaslu`uvaat. Vo sledniot period
primarna selekcija, sekundarna selekci- rabotnici da ne se im vetuvame deka }e se izborime namesto
ja i reciklirawe na sobraniot komunalen natereni da se ,,borat,, so del od nesoves- metlite da digaat prav, da imame sovre-
otpad od gra|anite. Nasproti negativniot nite gra|ani. Mnogu ~esta e gletkata na meni t.n. metlarki po na{ite ulici. Se-
prethoden primer, proektot realiziran prazni kontenieri i smet sekade naokolu, pak, do den denes se premnogu skapi za
so pomo{ na proektot BIO REAL, ovoz- }esi, vre}i so grade`en otpad, mebel,
mo`i da go dobieme toj epitet, za Op{tina posteli i {to u{te ne. Se trudime da gi
koja najpove}e selektira i reciklira informirame gra|anite da ne sozdavaat
hartija, najlon, PET ambala`a i druga t.n. divi deponii i da se odnesuvaat poodgo-
"tehni~ka plastika". So ovoj proekt preku vorno preku mediumi, flaeri, socijalni
mre`i, preku na{ata VEB stranica www.
komunalecprilep.com.mk, preku redovni
odgovarawa na telefonski povici i di-
rektni sredbi. Sepak, o~igledno ne e
dovolno. Treba u{te mnogu upornost i
Prodol`uva od str. 5 SA[O VELESKI, DIREKTOR NA JKP KOMUNALEC
Toa e idninata vo komunalnata svera.
Silni i finansiski zdravi JKP so kon- PROSTOR ZA INVENTIVNOST
tinuiran odr`liv razvoj na tehni~ko teh- NA PRIVATNIOT SEKTOR VO
nolo{kite potencijali koi izvr{uvaat DOPOLNITELNI KVALITETNI USLUGI
operativna programa, isklu~itelno spre-
ma dejnosta na registracija: javna higiena me|ugrani~na sorabotka i EU fondovi,
na javno prometni povr{ini, ~isti ulici, Op{tinata dobi i dadena koristewe na
zeleni povr{ini, redovno podigawe, se- JKP i novo vozilo sobira~ na smet, koe e
lektirawe i reciklirawe na organski i dobredojdeno za delumna modernizacija
drug vid neopasen otpad, sovremeni sani- na zastareniot vozen park. Za golema
tarni deponii... Paralelno, }e se otvori ,,pe~alba,, za JKP sepak ne mo`eme da go-
prostor za inventivnosta na privatniot vorime, no sepak va`no e da se potencira
sektor vo dopolnitelni kvalitetni uslu- deka ,,pe~alat,, gra|anite preku zdobien-
gi koi samo }e ja zgolemat i ekonomskata ata navika, vospostavena tradicija, zgo-
potentnost na Op{tina taka {to se regis- lemenata ekolo{ka svest i gri`a za za{-
trirani, novi, produktivni vrabotuvawa tita na `ivotnata sredina. Tie se prvata
i pred sé doa|awe do celta: kvalitetno alka vo primarnata selekcija na otpadot
`iveewe na gra|anite bez preskapi komu- so koristeweto na nad 25.000 sadovi za-
nalni dava~ki. {to JKP u{te poodamna im gi podeli. Toa
[to se slu~uva so deponijata Alin- e najgolemata pridobivka. Sepak, i JKP
ci. Ima{e ideja za proizvodstvo na ima odredeni finansiski benefiti od
kompost od |ubreto, se nabavi del od ovaa dejnost i }e se trudime da go za-
tehnikata, po~na gradba na objekt...? dr`ime prvoto mesto i {to pomalku vakov
Za `al, toa ostana samo kako investi- otpad da odlagame i da go zgolemuvame
cija vo tek, kako {to ja klasificiraat volumenot na sanitarnata deponija Alin-
nadle`nite finasiski revizii, koja spo- ci.
red mene nema da do`ivee finalizacija,
barem ne, vo vakov obem i prvi~na ideja. Kako da se zabrza i modernizira edukacija. Od golema pomo{ bi ni bile i
Se raboti za proekt, koj, nasproti mo`ebi krevaweto na |ubreto. Mo`at li gra|a- vospitnite institucii so nivni incicija-
dobrata prvi~na idea, zavr{i so lo{a i nite da pomognat so pokulturnoto odne- tivi za vgraduvawe na ekolo{kata svest
neodgovorna realizacija. Negativnite suvawe. Potrebni li se kampawi za po- i odgovornost na najmladite. Dolgoro~no,
finansiski implikacii kon JKP se druga digawe na svesta za odlagawe na |ubre- da ja stigneme Evropa vo toj aspekt treba
tema za diskusija. Sega tehnologijata vo to vo kontejneri kanti i golemi sadovi {to poskoro i pointenzivno da rabotime
taa svera e daleku nad- za kabast smet i za ostatoci od sitni so generaciite {to doa|aat. Za so posta-
minata, sepak se trudime rite , redovno }e se spravuvame na dnevna
vo proekciite za vo id- grade`ni interven- osnova i }e bideme pouporni i povredni
nina da iskoristime ba- cii? nasporti nivnite naviki i svest.
rem nekoj procent od toa.
Mo`ebi samo temelite i Od aspekt na mo- Kako se odr`uva gradskata higiena.
konstrukcijata na halata dernizacija na podi- Kako sé da e orientirano na obi~na
koja e zapo~nata vo Alin- gaweto na smet mo`e rabotna raka. Postojat li nekoi posov-
ci i mal del od ve}e rui- da se razgovara samo remeni na~ini koi mo`at delumno da
niranata oprema, koja vo delokrugot za mo- se primenat i kaj nas?
prethodni strukturi vo dernizacija na voz-
JKP ja ostavile bezmi- niot park koj vo na- Sekako deka ima. No, momentnata fi-
losno da se raspa|a na {eto JKP e stvarno nansiska mo} na JKP e ograni~ena. Od
otvoreno. Za `al, skapa zastaren. 2009 godina cenata na komunalnite uslugi
investicija daleku od vo Prilep e nepromeneta. A, posledniov
realizacija. Golemi finansis- period samo za zakonskoto usoglasuvawe
Mo`e li pretprija- ki sredstva se od- za minimalna plata uslovuva poka~uvawe
tieto da ,,pe~ali,, so levaat za odr`uva- na uslugite za 15-20 otsto. A kade se zgo-
proda`ba na del od we i redovno servi- lemenite drugi tro{oci, za gorivo, ener-
otpadot? sirawe. Inaku, spre- gija, rezervni delovi... No {to e, tuka e.
JKP mo`e da se gordee so faktot deka ma operativnata So Op{tinata, i vo vakvi uslovi, }e se
e lider vo Severna Makedonija vo sobran, programa nema den trudime da odr`uvame u{te povisoko
selektiran, recikliran i prodaden ot- vo nedelata vozila- nivo na kvalitet na uslugite. Vsu{nost,
pad. Daleku sme pred drugite gradovi vo ta i na{ite vredni toa go zaslu`uvaat. Vo sledniot period
primarna selekcija, sekundarna selekci- rabotnici da ne se im vetuvame deka }e se izborime namesto
ja i reciklirawe na sobraniot komunalen natereni da se ,,borat,, so del od nesoves- metlite da digaat prav, da imame sovre-
otpad od gra|anite. Nasproti negativniot nite gra|ani. Mnogu ~esta e gletkata na meni t.n. metlarki po na{ite ulici. Se-
prethoden primer, proektot realiziran prazni kontenieri i smet sekade naokolu, pak, do den denes se premnogu skapi za
so pomo{ na proektot BIO REAL, ovoz- }esi, vre}i so grade`en otpad, mebel,
mo`i da go dobieme toj epitet, za Op{tina posteli i {to u{te ne. Se trudime da gi
koja najpove}e selektira i reciklira informirame gra|anite da ne sozdavaat
hartija, najlon, PET ambala`a i druga t.n. divi deponii i da se odnesuvaat poodgo-
"tehni~ka plastika". So ovoj proekt preku vorno preku mediumi, flaeri, socijalni
mre`i, preku na{ata VEB stranica www.
komunalecprilep.com.mk, preku redovni
odgovarawa na telefonski povici i di-
rektni sredbi. Sepak, o~igledno ne e
dovolno. Treba u{te mnogu upornost i
