Page 4 - Неделник Зенит број 650
P. 4
enit REPORTA@A
DOJRANSKO EZERO
Ribarska lulka
so lekovita mo}
Utrinski krajezerski pro{etki po peso~- rodni retkosti. Ezeroto e rasprostraneto na di na ribarskata tradicija i unikatniot na~in
nata pla`a, son~awe i plivawe vo naj- 42,1 km2. Izobiluva so jod za le~ewe na rani i {to e zastapen samo u{te vo Kina. Loveweto vo
toplite vodi na ju`niot del od zemjava, koi od na di{nite organi. Zatoa se narekuva prirodno mandrite e ritual i tema na iljadnici ribarski
drugata strana gi zapliskuvaat i gr~kite bre- le~ili{te so prijatnata mediteranska klima prikazni tkaeni vo dolgite no}i kraj ezerskite
govi, degustirawe na dojranskiot krap, u`ivawe so topli i suvi leta i blagi vrne`livi zimi. Za vodi vo is~ekuvawe na bogat ulov. Malku e zabo-
vo ezerskata ti{ina, sportuvawe na krajbre`je- u`ivawe dewe i no}e, od maj do oktomvri tempe- ravena tradicijata, no potsetuvaat ribarskite
to i kampuvawe pod kro{nite na stoletnite raturata e nad 20 stepeni, a na vodata e 27 ste- ku}i~ki i mandrite. Nadoa|aweto na vodata vo
drvja, se samo del od blagodetite koi gi nudi peni. ezeroto budi novi nade`i. Se o~ekuva za`ivu-
Dojranskoto Ezero. Dojranskiot kraj be{e atrak- vawe na mandrite, a ribarite i kormoranite
cija poradi unikatniot tradicionalen na~in na Prostorot bil naselen od praistorijata. povtorno da go igraat ezerskiot tanc.
lovewe na riba so pomo{ na pticite - kormora- Gr~kiot istori~ar Herodot zabele`al deka `i-
ni. Poslednive децении ezeroto podlegna na veat Peonci koi ribarat. Ottoga{ e poznat Dve legendi
udarite na prirodata, gubej}i golemo koli~est- ribolovot so ptici koi letaat nisko i gi navedu-
vo voda. Is~eznaa mnogu endemski `ivotni i vaat ribite vo lovi{tata nare~ni mandri. Po Edna legenda za ezeroto veli postoel bunar
rastenija. Za sre}a, obilnite do`dovi i siste- rimskiot period, Dojran bil del od Vizantija, a od koj se polnelo voda. Otkako }e napolnele, go
mot za spas na ezeroto, vlevaat nade`. Pticite vo 1391 godina go zazele Turcite. So bombar- zatvorale bunarot so devet katanci. Eden den po
i ribite poleka se vra}aat, a mladite lu|e ~es- dirawata vo Prvata svetska vojna, naselenieto voda zaminala najubavata mlada devojka od toj
to u`ivaat vo toplata i lekovita ezerska voda se preselilo kaj Nov Dojran. kraj, Dojrana. Tamu ja ~ekalo mom~eto koe taa go
i na krajezerskite zabavi. Za sportistite, od- qubela. Napolnila voda, no zanesena od mom~e-
li~no mesto e za podgovotki za natprevari, lul- Niz istorijata ,,gradeni,, hodnici za talka- to, zaboravila da go zatvori devetiot katanec.
ka za relaksacija i za napojuvawe na teloto so we niz minatoto. Interesna e Saat-kulata koja Od bunarot po~nala da te~e vodata i ja pre-
nova sve`ina. go krasi centarot, Amam-bawata, starata Eksi- plavila kotlinata. Taka nastanalo ezeroto so
Dojranskiot kraj e ostatok od nekoga{noto ~e{ma i crkvata Sv. Ilija. Karakteristi~en bil ime po devojkata Dojrana.
Peonsko Ezero. Eden e od najblagorodnite pri- mehanizmot na saatot. Spored legendata Saat
kulata ja izgradil Evrenos-beg vo ~est na osvoju- Drugata raska`uva za turskiot pa{a koj se
vaweto na gradot. Nad bregot na Star Dojran e vqubil vo prekrasnata devojka Dojrana. Naredil
katedralna crkva posvetena na Sveti Ilija. Taa da ja dovedat vo negoviot {ator. Devojkata se
e monumentalen hram od 1874 god. sprotivstavila za da ne bide so sila odvedena.
Vlegla vo ezerskite vodi i se udavila. Vo ~est
Dojranskoto ezero e najbogato so riba vo Ev- na ubavata i hrabra devojka, ezeroto bilo na-
ropa. Najmogu se zastapeni crvenoperkata, per- re~eno Dojransko.
}ijata, krapot, somot i drugi. Redok e na~inot na
loveweto so pomo{ na ptici. Dojran~ani se gor-
DOJRANSKO EZERO
Ribarska lulka
so lekovita mo}
Utrinski krajezerski pro{etki po peso~- rodni retkosti. Ezeroto e rasprostraneto na di na ribarskata tradicija i unikatniot na~in
nata pla`a, son~awe i plivawe vo naj- 42,1 km2. Izobiluva so jod za le~ewe na rani i {to e zastapen samo u{te vo Kina. Loveweto vo
toplite vodi na ju`niot del od zemjava, koi od na di{nite organi. Zatoa se narekuva prirodno mandrite e ritual i tema na iljadnici ribarski
drugata strana gi zapliskuvaat i gr~kite bre- le~ili{te so prijatnata mediteranska klima prikazni tkaeni vo dolgite no}i kraj ezerskite
govi, degustirawe na dojranskiot krap, u`ivawe so topli i suvi leta i blagi vrne`livi zimi. Za vodi vo is~ekuvawe na bogat ulov. Malku e zabo-
vo ezerskata ti{ina, sportuvawe na krajbre`je- u`ivawe dewe i no}e, od maj do oktomvri tempe- ravena tradicijata, no potsetuvaat ribarskite
to i kampuvawe pod kro{nite na stoletnite raturata e nad 20 stepeni, a na vodata e 27 ste- ku}i~ki i mandrite. Nadoa|aweto na vodata vo
drvja, se samo del od blagodetite koi gi nudi peni. ezeroto budi novi nade`i. Se o~ekuva za`ivu-
Dojranskoto Ezero. Dojranskiot kraj be{e atrak- vawe na mandrite, a ribarite i kormoranite
cija poradi unikatniot tradicionalen na~in na Prostorot bil naselen od praistorijata. povtorno da go igraat ezerskiot tanc.
lovewe na riba so pomo{ na pticite - kormora- Gr~kiot istori~ar Herodot zabele`al deka `i-
ni. Poslednive децении ezeroto podlegna na veat Peonci koi ribarat. Ottoga{ e poznat Dve legendi
udarite na prirodata, gubej}i golemo koli~est- ribolovot so ptici koi letaat nisko i gi navedu-
vo voda. Is~eznaa mnogu endemski `ivotni i vaat ribite vo lovi{tata nare~ni mandri. Po Edna legenda za ezeroto veli postoel bunar
rastenija. Za sre}a, obilnite do`dovi i siste- rimskiot period, Dojran bil del od Vizantija, a od koj se polnelo voda. Otkako }e napolnele, go
mot za spas na ezeroto, vlevaat nade`. Pticite vo 1391 godina go zazele Turcite. So bombar- zatvorale bunarot so devet katanci. Eden den po
i ribite poleka se vra}aat, a mladite lu|e ~es- dirawata vo Prvata svetska vojna, naselenieto voda zaminala najubavata mlada devojka od toj
to u`ivaat vo toplata i lekovita ezerska voda se preselilo kaj Nov Dojran. kraj, Dojrana. Tamu ja ~ekalo mom~eto koe taa go
i na krajezerskite zabavi. Za sportistite, od- qubela. Napolnila voda, no zanesena od mom~e-
li~no mesto e za podgovotki za natprevari, lul- Niz istorijata ,,gradeni,, hodnici za talka- to, zaboravila da go zatvori devetiot katanec.
ka za relaksacija i za napojuvawe na teloto so we niz minatoto. Interesna e Saat-kulata koja Od bunarot po~nala da te~e vodata i ja pre-
nova sve`ina. go krasi centarot, Amam-bawata, starata Eksi- plavila kotlinata. Taka nastanalo ezeroto so
Dojranskiot kraj e ostatok od nekoga{noto ~e{ma i crkvata Sv. Ilija. Karakteristi~en bil ime po devojkata Dojrana.
Peonsko Ezero. Eden e od najblagorodnite pri- mehanizmot na saatot. Spored legendata Saat
kulata ja izgradil Evrenos-beg vo ~est na osvoju- Drugata raska`uva za turskiot pa{a koj se
vaweto na gradot. Nad bregot na Star Dojran e vqubil vo prekrasnata devojka Dojrana. Naredil
katedralna crkva posvetena na Sveti Ilija. Taa da ja dovedat vo negoviot {ator. Devojkata se
e monumentalen hram od 1874 god. sprotivstavila za da ne bide so sila odvedena.
Vlegla vo ezerskite vodi i se udavila. Vo ~est
Dojranskoto ezero e najbogato so riba vo Ev- na ubavata i hrabra devojka, ezeroto bilo na-
ropa. Najmogu se zastapeni crvenoperkata, per- re~eno Dojransko.
}ijata, krapot, somot i drugi. Redok e na~inot na
loveweto so pomo{ na ptici. Dojran~ani se gor-
