Page 6 - Неделник Зенит број 650
P. 6
enit ZDRAVJE
^udesen E MROZA MIRIS,
rastvor LEK
protiv
damki Redovnoto vdi{uvawe na mirisot na rozata vlijae po-
zitivno, doveduvaj}i gi hormonite do intenziven rast. Od
Da se prigotvi rastvor protiv damki site cve}iwa, rozata osobeno oblagoroduva ne samo zaradi
od hrana i drugi materii na oblekata, toa {to e ubava i so prijaten miris, tuku e korisna vo zdrav-
potrebni se eden filxan prevriena stvena smisla. Redovno vdi{uvawe na mirisot na rozata
voda, polovina filxan soda bikarbona i pozitivno vlijae vrz `enskite hormoni. ^ajot od roza oslo-
polovina filxan trinastoten hidrogen. boduva od depresivno raspolo`enie i dava duhovna sila.
Mirisot od diva roza, go pravi ~ovekot jak so silna odbran-
Se preliva so prevriena voda soda bena mo}.
bikarbonata i se me{a dodeka celosno
da se rastvori. Potoa se dodava hidro- Za podobro raspolo`enie potrebna e bawa so rozi. Se
genot. Me{avinata se ~uva vo {i{e so prigotvuva so raka sve`i ili suvi cvetovi od roza vo najlon
rasprskuva~. Se upotrebuva so prskawe ~orap potureni so vrela voda koja te~e vo kadata. Vo bawata
na damkata i se ostava da dejstvuva sme- se u`iva okolu 25 minuti, dlaboko vdi{uvaj}i go mirisot.
sata nekolku ~asovi. Potoa oblekata se Posle toa nu`en e odmor v krevet od eden ~as. Kapeweto e
pere. Ako damkata e te{ko razgradliva, idealno i za nega na ko`ata.
tkaeninata se potopuva vo sredstvoto i
se ostava da kisne cela no}. Sledniot Mozo~en udar
den se pere.
Odzatnuvawe vo maj?
na nosot za
edna minuta Mozo~en udar po~esto se slu~uva `al, poradi docnoto javuvawe na le-
naprolet otkolku vo bilo koe drugo kar, re~isi 33 otsto od slu~aite za-
Pove}e od 85 otsto od lu|eto mo`e da go godi{no vreme. Zaklu~okot e plod na vr{uvaat so smrt. Bolest naj~esto gi
odzatnat nosot za pomalku od edna minuta, nau~no istra`uvawe koe traelo 12 pogoduva licata postari od 40 godi-
ako se ispere spored slednite instrukcii. godini. Bile opfateni pacienti so ni, a za~estenosta e dvojno pogolema
Ve`bata e ednostavna, so di{ewe. prele`an mozo~en udar. Se otkrilo posle 60. Neadekvatno lekuvan visok
deka i kaj `enite i kaj ma`ite, neza- krven pritisok go zgolemuva rizikot
Se sednuva na stolica i se opu{ta sé. Vo visno od vozrasta, udarot za 25 otsto od mozo~en udar za ~etiripati. Vo
tekot na ve`bata, duri i po zavr{uvaweto, e po~est vo mart, april i maj, otkolku golema opasnost se licata so razvie-
ustata se dr`i zatvorena. Toa e zadol`ite- vo drugite meseci. Nemaat objasnuva- na ateroskleroza i so visok {e}er vo
len uslov za uspe{no izveduvawe na ve`ba- we, no pri~inata verojatno le`i vo krvta, koi ne ja kontroliraat boles-
ta. Po`elno e da se vdi{uva niz nos ili niz oscilaciite na krvniot pritisok koj ta i ja ignoriraat prepora~anata di-
usta, ako ne mo`e poinaku. Se zadr`uva zdi- zavisi od godi{noto vreme. eta. So otkrivawe i sanirawe na
ovie bolesti navremeno, se namaluva
vot, stisnuvaj}i go nosot so prstite. Poleka Nelekuvaniot visok pritisok, verojatnosta od pojava na mozo~en
se mrda so glavata. Vo ovaa faza ustata e pokraj dijabetesot, debelinata i pu- udar.
zatvorena. Koga }e posaka da se zeme vozduh, {eweto, e eden od vode~kite rizici
prodol`uva zadr{kata na nosot stisnata i za mozo~en udar bez predupreduva~- Znacite na mozo~niot udar se ako
ponatamu se dvi`i so glavata. Se prodol`u- ka bolka. Va`no e da se prepoznae ~ovekot ne mo`e da se nasmee. Licata
va dodeka ne se po~uvstvuva neprijatnost i navreme i da se odbegnat serioznite so pretrpen udar mislat deka sostoj-
neophodnost da se zeme zdiv. Ne se preteruva komplikacii. bata e minliva i odbivaat da se javat
da ne se pomodri. Treba da se izdr`i kolku na lekar. Se proveruva dali mo`e da
{to mo`e. Se pu{ta nosot i se vdi{uva dode- Mozo~en udar e predizvikan od se nasmee i se povikuva itna pomo{.
ka ustata i natamu e zatvorena. Eden dlabok naru{uvawe na cirkulacijata vo Od ~ovekot se bara da povtori ednos-
zdiv i slednite nekolku minuti pak se di{e, mozokot. Toa doveduva do nedovolna tavna re~enica. Dokolku ne e vo sos-
mirno i spokojno, sedej}i na stolica. Ako ima snabdenost so kislorod i hranlivi tojba, postoi problem vo funkci-
potreba, se povtoruva ve`bata. materii vo odredeni delovi od mo- oniraweto na mozokot. Ako liceto ne
zokot. Problemite se javuvaat pora- mo`e da gi podigne racete nad glava-
Ovie soveti pomagaat, ne samo kaj zatnat di zatnati krvni sadovi od tromb, ta postoi udar. Znak za mozo~en udar
nos, tuku i kaj lu|e koi stradaat od hroni~ni krvno zgrut~uvawe ili nivno prs- e dokolku jazikot visi ili stoi nak-
problemi so sinusite i polipi. kawe i izliv na krvta vo mozo~noto rivo.
tkivo ili mozo~nata obvivka. Boles-
ta nastapuva naglo ili postepeno, po
nekolku ~asovi ili denovi, bez poja-
va na bolka, karakteristi~na za sr-
ceviot napad.
Mozo~niot udar bara itna le-
karska intervencija da se so~uvaat
mozo~nite funkcii i prevenira in-
validitet. Koga }e dojde do o{tetu-
vawe na mozo~nata funkcija, lekuva-
weto se zasnova na rehabilitacija i
obid da se spre~i sledniot udar. Za
^udesen E MROZA MIRIS,
rastvor LEK
protiv
damki Redovnoto vdi{uvawe na mirisot na rozata vlijae po-
zitivno, doveduvaj}i gi hormonite do intenziven rast. Od
Da se prigotvi rastvor protiv damki site cve}iwa, rozata osobeno oblagoroduva ne samo zaradi
od hrana i drugi materii na oblekata, toa {to e ubava i so prijaten miris, tuku e korisna vo zdrav-
potrebni se eden filxan prevriena stvena smisla. Redovno vdi{uvawe na mirisot na rozata
voda, polovina filxan soda bikarbona i pozitivno vlijae vrz `enskite hormoni. ^ajot od roza oslo-
polovina filxan trinastoten hidrogen. boduva od depresivno raspolo`enie i dava duhovna sila.
Mirisot od diva roza, go pravi ~ovekot jak so silna odbran-
Se preliva so prevriena voda soda bena mo}.
bikarbonata i se me{a dodeka celosno
da se rastvori. Potoa se dodava hidro- Za podobro raspolo`enie potrebna e bawa so rozi. Se
genot. Me{avinata se ~uva vo {i{e so prigotvuva so raka sve`i ili suvi cvetovi od roza vo najlon
rasprskuva~. Se upotrebuva so prskawe ~orap potureni so vrela voda koja te~e vo kadata. Vo bawata
na damkata i se ostava da dejstvuva sme- se u`iva okolu 25 minuti, dlaboko vdi{uvaj}i go mirisot.
sata nekolku ~asovi. Potoa oblekata se Posle toa nu`en e odmor v krevet od eden ~as. Kapeweto e
pere. Ako damkata e te{ko razgradliva, idealno i za nega na ko`ata.
tkaeninata se potopuva vo sredstvoto i
se ostava da kisne cela no}. Sledniot Mozo~en udar
den se pere.
Odzatnuvawe vo maj?
na nosot za
edna minuta Mozo~en udar po~esto se slu~uva `al, poradi docnoto javuvawe na le-
naprolet otkolku vo bilo koe drugo kar, re~isi 33 otsto od slu~aite za-
Pove}e od 85 otsto od lu|eto mo`e da go godi{no vreme. Zaklu~okot e plod na vr{uvaat so smrt. Bolest naj~esto gi
odzatnat nosot za pomalku od edna minuta, nau~no istra`uvawe koe traelo 12 pogoduva licata postari od 40 godi-
ako se ispere spored slednite instrukcii. godini. Bile opfateni pacienti so ni, a za~estenosta e dvojno pogolema
Ve`bata e ednostavna, so di{ewe. prele`an mozo~en udar. Se otkrilo posle 60. Neadekvatno lekuvan visok
deka i kaj `enite i kaj ma`ite, neza- krven pritisok go zgolemuva rizikot
Se sednuva na stolica i se opu{ta sé. Vo visno od vozrasta, udarot za 25 otsto od mozo~en udar za ~etiripati. Vo
tekot na ve`bata, duri i po zavr{uvaweto, e po~est vo mart, april i maj, otkolku golema opasnost se licata so razvie-
ustata se dr`i zatvorena. Toa e zadol`ite- vo drugite meseci. Nemaat objasnuva- na ateroskleroza i so visok {e}er vo
len uslov za uspe{no izveduvawe na ve`ba- we, no pri~inata verojatno le`i vo krvta, koi ne ja kontroliraat boles-
ta. Po`elno e da se vdi{uva niz nos ili niz oscilaciite na krvniot pritisok koj ta i ja ignoriraat prepora~anata di-
usta, ako ne mo`e poinaku. Se zadr`uva zdi- zavisi od godi{noto vreme. eta. So otkrivawe i sanirawe na
ovie bolesti navremeno, se namaluva
vot, stisnuvaj}i go nosot so prstite. Poleka Nelekuvaniot visok pritisok, verojatnosta od pojava na mozo~en
se mrda so glavata. Vo ovaa faza ustata e pokraj dijabetesot, debelinata i pu- udar.
zatvorena. Koga }e posaka da se zeme vozduh, {eweto, e eden od vode~kite rizici
prodol`uva zadr{kata na nosot stisnata i za mozo~en udar bez predupreduva~- Znacite na mozo~niot udar se ako
ponatamu se dvi`i so glavata. Se prodol`u- ka bolka. Va`no e da se prepoznae ~ovekot ne mo`e da se nasmee. Licata
va dodeka ne se po~uvstvuva neprijatnost i navreme i da se odbegnat serioznite so pretrpen udar mislat deka sostoj-
neophodnost da se zeme zdiv. Ne se preteruva komplikacii. bata e minliva i odbivaat da se javat
da ne se pomodri. Treba da se izdr`i kolku na lekar. Se proveruva dali mo`e da
{to mo`e. Se pu{ta nosot i se vdi{uva dode- Mozo~en udar e predizvikan od se nasmee i se povikuva itna pomo{.
ka ustata i natamu e zatvorena. Eden dlabok naru{uvawe na cirkulacijata vo Od ~ovekot se bara da povtori ednos-
zdiv i slednite nekolku minuti pak se di{e, mozokot. Toa doveduva do nedovolna tavna re~enica. Dokolku ne e vo sos-
mirno i spokojno, sedej}i na stolica. Ako ima snabdenost so kislorod i hranlivi tojba, postoi problem vo funkci-
potreba, se povtoruva ve`bata. materii vo odredeni delovi od mo- oniraweto na mozokot. Ako liceto ne
zokot. Problemite se javuvaat pora- mo`e da gi podigne racete nad glava-
Ovie soveti pomagaat, ne samo kaj zatnat di zatnati krvni sadovi od tromb, ta postoi udar. Znak za mozo~en udar
nos, tuku i kaj lu|e koi stradaat od hroni~ni krvno zgrut~uvawe ili nivno prs- e dokolku jazikot visi ili stoi nak-
problemi so sinusite i polipi. kawe i izliv na krvta vo mozo~noto rivo.
tkivo ili mozo~nata obvivka. Boles-
ta nastapuva naglo ili postepeno, po
nekolku ~asovi ili denovi, bez poja-
va na bolka, karakteristi~na za sr-
ceviot napad.
Mozo~niot udar bara itna le-
karska intervencija da se so~uvaat
mozo~nite funkcii i prevenira in-
validitet. Koga }e dojde do o{tetu-
vawe na mozo~nata funkcija, lekuva-
weto se zasnova na rehabilitacija i
obid da se spre~i sledniot udar. Za
