Page 10 - Неделник Зенит број 646
P. 10
Zenit KULTURA

RODNATA KU]A NA BLA@E

KONESKI - SPOMEN DOM

Rodnata ku}a na akademikot Bla`e Ko­ kativen centar, otvoren za poetski i du­
neski vo seloto Nebregovo e proglasena za hovni sredbi i svedo{tvo koe ja potvrduva
spomen dom, kako zna~aen spomenik na misijata na Me|unarodniot den na spomenici­
kulturata od makedonskata ruralna arhi­ te i lokalitetite, kako prepoznaena i za{­
tektura. Ku}ata na golemiot poet i make­ titena ubavina od na{eto minato koja mu
donist e uredena vo duhot na arhitekton­ pripa|a i na svetot.
skiot stil od krajot na 19 vek, koga i bila
izgradena so elementi spored avtenti~niot Proglasuvaweto doa|a vo godinata koga
izgled. Denes del od sobite se muzejski se odbele`uvaat 100 godini od ra|aweto na
prostorii i mesta za kulturni sredbi. Koneski. Taa e neizostaven del od program­
skite aktivnosti za zna~ajnite nastani za
Ku}ata na Koneski e memorijalen i edu­ 2021 na UNESKO.

ONLAJN IZLO@BA

Dru{tvoto na likovni umetnici na Prilep DLUP za me|unarodniot den na umetnos­
ta 15 april organizira onlajn izlo`ba na FB na likovni tvorbi na u~enici od
osnovnite u~ili{ta. Delata se del od konkursot na DLUP na tema ,,Mojot ubav grad,,.
Virtuelnata izlo`ba pretendira da ja animira mladata populacija vo vremeto na
pandemija. Bile anga`irani u~enicite od OU ,,Goce Del~ev,, i od OU ,,Rampo Levkata,,.
Tvore{tvoto e na u~enici od 6, 7,8 i 9 oddelenie vo dve kategorii. Me|u pouspe{nite
dela se od Tea Petreska, Andrea Aceska, Dimitar Stojanoski od OU ,,Rampo Levkata,,
i Marija Koteva, Anastasija Oxaklieska i Borjan Petreski od OU ,,Goce Del~ev,,.

Pretsedatelot na DLUP, Metodi Iskov veli deka e potrebno u~enicite da se moti­
viraat na kreativnost, da veruvaat na svojata darba, na svojot talent i da sozdavaat,
tvorat i postojano da se nadograduvaat, ohrabruvaj}i se da gi prezentiraat svoite
tvorbi.

­Od ve{tite race proizlegoa ubavi likovni tvorbi, preku koi e izrazena qubovta
kon svojot grad, ovekuvaj}i gi negovite ubavini. Planirame manifestacijata da pre­
rasne vo hepening, odnosno likovna kolonija ­ veli Iskov.

B E L E [ K A TRIESETTONSKI KAMIONI NIZ GRAD

Deka ima mnogu vozila vo gradov, a terminalot kaj porane{noto Sto~no paza­ deset, a ~esto i po eden pote`ok i od 30
ulicite se tesni e fakt nepobiten. Minu­ ri{te. "Stenkaat" kamionite, pokraj od toni. Povtorno se vra}aat kamionite na­
vaat mnogu avtomobili, xipovi, pomali te`inata na blokovite, i od dol`inata na dolu kon Sto~noto pazari{te za da bidat
koli, a posebno kamioni. Nekako se ,,sre­ prikolkite. Jaka im ,,du{a,,! Gi `alam blokovite ,,ocarineti,, da im se napravat
di,, malku soobra}ajot so ,,otvoraweto,, voza~ite koi se ma~at vo kabinite. Se dokumenti od {pediterskite firmi i da
ili ,,zatvoraweto,, na Bulevarot. Zatoa borat so volanite da go svrtat kamionot zaminat povtorno nagore na kaj Pletvar za
pak po drugite uli~ki ima mnogu, mnogu so dol`ina od nad 14 metri prazen da Solun. ^ovek da ne e vo ko`ata na voza­
vozila. Toa mo`ebi e dobro.Toa uka`uva pojdi do rudnikot Sivec, ili Belovodica ~ite koi ne znam kako i so koe znaewe gi
deka gra|anite se dobro situirani. Pokraj ili Kozjak. Samo ~ovek da zastane pred sovladuvaat site gradski pre~ki nare~eni
eden nekoi imaat i po dva, tri i pove}e Po{tata i da slu{ne kako krckaat pri­ ,,kru`ni tekovi,, ili krstosnici.
avtomobili spored brojot na ~lenovite vo kolkite prazni, kako ~kripat gumite na
semejstvoto. Vo red. A, {to ne e vo red, }e trkalata, kako se potat voza~ite da go Pred sedum­osum godini, koga vo nova­
pra{a nekoj? sovladaat takanare~eniot ,,kru`en,, tek. ta op{tinska zgrada ima{e javna rasprava
Nekoi kako vo smea go narekuvaat ovoj na GUP i DUP, (generalniot urbanisti~ki
Eve {to ne ~ini. Pokraj mnogute motor­ ,,krug,, vo vid na bubreg. Taka im naliku­ i detalniot urbanisti~ki plan), na
ni vozila {to se dvi`at sekojdnevno vo val! nadle`nite im go svrtiv vnimanieto so
gradov od nekolku strani vleguvaat so ce­ moite toga{ni i sega{ni zabele{ki. Na
lata svoja golemina mnogu tovarni vozila. Ne e ni{to podobro i kaj krstosnicata gradskite toga{ni urbanisti i tatkovci
Aj, tie {to vleguvaat od drugite gradovi kaj ^umov~ani. Pred semaforite dodeka im uka`av deka ne e vo red te{kite kami­
nu`no so natovarenite kontejneri od zastanat dolgite i te{ki kamioni se oni so mermerni blokovi da vleguvaat v
bliskoaziskite pristani{ta i od solun­ tresat ku}ite, a i koga }e se ,,otvori,, se­ grad. Me pra{aa, zo{to?. Pa zaradi ona
skoto pristani{te se dvi`at kon carin­ maforot povtorno se slu~uva ,,zemjotrese­ {to go pi{uvam. I sega im uka`uvam deka
skiot terminal da gi minat {peditersko nie,,. Zaminuvaat na kaj Parkot na revolu­ treba da se po~ituva zabranata za vlez na
­ carinskite formalnosti. Redovno, a po­ cijata da prodol`at za Pletvar, nekoi te{ki tovarni vozila niz tesnite ulici i
sebno vo ~etvrtok, petok, sabota ili nede­ podolu na kaj Belovodica ili Kozjak ili raskrsnici. Toga{ mi be{e odgovoreno,
la poleka so maka se dvi`at i tovarnite pak sega na nekoja druga bliska lokacija ako mi smeta, da prijavam vo policijata!?!
vozila {to gi prenesuvaat te{kite i po 30 da im bidat natovareni te{kite mermerni Re{enieto go gledam vo premestuvaweto
toni mermerni blokovi od rudnicite do ili granitni blokovi, sekoj so pove}e od na carinskiot terminal so {pediterskite
   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14   15