Page 5 - Неделник Зенит број 646
P. 5
INTERVJU 23 april 2021 5
odredena koli~ina od vi{okot NEOPRAVDANI SE
na tutun za koi ni pomogna REAKCIITE ZA
Vladata so 100 milioni denari. KOLI^INITE NA
Seto ova, kako nie taka i dru UVEZEN TUTUN
gite kompanii, go napravivme so
cel da im izlezeme vo presret Uvezeniot tutun e od drug tip, i so drug
na tutunoproizvoditelite. Tu kvalitet. Tie sorti na orientalen tutun kaj
tunski Kombinat e na dobar pat nas ne se proizveduvaat i ne vlijaat na
da ja prodade celata koli~ina vkupnite koli~ini na tutun vo zemjava.
na otkupen tutun. Celta na toa zakonsko re{enie e ispolnu
Golemite svetski cigarni vawe na proizvodstvenite kapaciteti na
kompanii go kupuvaat obrabote kompaniite koi imaat softdraj tehnologi
niot tutun od zemjava, a ovaa ja, a preku toa vo tekot na godinata an
kultura ne e pod re`im na ga`iraat golem broj na rabotna raka.
stokovi rezervi. Koli~inite na ovoj tutun se mnogu mali koi
Tutunot ne e vino i ne mo`e vleguvaat vo proizvodstvenite kapaciteti
da stoi so godini. Lanskiot tu i tie ne vleguvaat vo sistem za da go
tun se otkupi, treba da se obra zagrozat proizvodstvoto na na{iot orien
boti i na kraj da se vgradi vo talen tip na tutun Prilep. Osven na{iot
tutun, el. cigari i kampawite protiv cigarite. Dokolku stoi vo maga tip Prilep, drugi tipovi koi se proizvedu
pu{eweto. Pokraj ova golema uloga odig cinite, godina ili dve, gubi na vaat se: Katerini i Basma vo Grcija, Kru
ra i pandemijata od virusot. Nema pro kvalitetot i kalira. Otkupnite movgrad vo Bugarija i Izmir i Samsun vo
tok na turisti, nema lu|e od stranstvo kompanii pravat dogovori so Turcija. Ovie tipovi se totalno razli~ni
koi se vra}aat doma, zatvoreni kafeani, kooperantite na odredena koli od na{iot tip Prilep koj e avtohton tip na
restorani, diskoteki, kazina i sl. kade ~ina proizveden tutun, odnosno tutun i cenet kaj cigarnite kompanii. Ka
ovoj proizvod najmnogu se tro{i. Pos tolku kolku {to toj otkupen i pacitetot na kompaniite koi imaat soft
lednata godina cigarnata industrija e obraboten tutun mo`at da go pro drain tehnologija e okolu 30 000 toni, a vo
padnata od 2530 otsto. Na{iot orien dadat vo cigarnite fabriki. Za momentov potrebite na svetskiot pazar na
talen tip na tutun Prilep se vgraduva vo da se regulira i namali hiper na{iot tip Prilep se dvi`at od 20 23
sekoja cigara od 510 otsto. So drugi produkcijata na tutun, vo idnina toni. Taka vi{okot na kapacitet za obrabot
zborovi ka`ano, od edna strana ima pad nu`no }e bide preorientacija na ka se iskoristuva so uvoz na tutun rabotat
od potro{uva~kata na cigari, a od druga druga kultura so soodvetni makedonski rabotnici koi zarabotuvaat
strana proizvodstvoto na tutun raste. dr`avni stimulacii. plus nekolku plati vo godinata. Do pred 45
Toa e totalna nekorelacija za idninata Toa go napravi Grcija pred 15 godini svetskite potrebi za orientalen
na tutunoproizvodstvoto. godini. Sekoja hiperprodukcija tutun se dvi`ea okolu 130135 000 toni,
Za Tutunski Kombinat zasega nema da ja zagrozuva idninata na tutun dodeka poslednite godina dve, zaradi
bide problem da go prodade otkupeniot skata industrija i tutunskite iznesenite prethodni pri~ini, tie koli~i
vi{ok na tutun? kompanii gi stava vo golem ri ni se dvi`at okolu 115120.000 toni. Zatoa
Pokraj standardnite koli~ini na zik, a so toa vo opasnost se i site treba da bidat svesni i realni na
tutun koi od nas gi kupuvaat na{ite tutunoproizvoditelite. problematikata ili kolku dogovori }e se
strate{ki partneri PMI, otkupivme i Ponudite i pobaruva~kata na sklu~at, tolku tutun da se proizvede.
im izlegovme vo presret na tutunarite svetskite pazari gi diktira ce
od Radovi{ko, kade propadna edna ot nite i koli~inite na tutun vo
kupna kompanija. Pokraj toa, otkupivme zemjava.
odredena koli~ina od vi{okot NEOPRAVDANI SE
na tutun za koi ni pomogna REAKCIITE ZA
Vladata so 100 milioni denari. KOLI^INITE NA
Seto ova, kako nie taka i dru UVEZEN TUTUN
gite kompanii, go napravivme so
cel da im izlezeme vo presret Uvezeniot tutun e od drug tip, i so drug
na tutunoproizvoditelite. Tu kvalitet. Tie sorti na orientalen tutun kaj
tunski Kombinat e na dobar pat nas ne se proizveduvaat i ne vlijaat na
da ja prodade celata koli~ina vkupnite koli~ini na tutun vo zemjava.
na otkupen tutun. Celta na toa zakonsko re{enie e ispolnu
Golemite svetski cigarni vawe na proizvodstvenite kapaciteti na
kompanii go kupuvaat obrabote kompaniite koi imaat softdraj tehnologi
niot tutun od zemjava, a ovaa ja, a preku toa vo tekot na godinata an
kultura ne e pod re`im na ga`iraat golem broj na rabotna raka.
stokovi rezervi. Koli~inite na ovoj tutun se mnogu mali koi
Tutunot ne e vino i ne mo`e vleguvaat vo proizvodstvenite kapaciteti
da stoi so godini. Lanskiot tu i tie ne vleguvaat vo sistem za da go
tun se otkupi, treba da se obra zagrozat proizvodstvoto na na{iot orien
boti i na kraj da se vgradi vo talen tip na tutun Prilep. Osven na{iot
tutun, el. cigari i kampawite protiv cigarite. Dokolku stoi vo maga tip Prilep, drugi tipovi koi se proizvedu
pu{eweto. Pokraj ova golema uloga odig cinite, godina ili dve, gubi na vaat se: Katerini i Basma vo Grcija, Kru
ra i pandemijata od virusot. Nema pro kvalitetot i kalira. Otkupnite movgrad vo Bugarija i Izmir i Samsun vo
tok na turisti, nema lu|e od stranstvo kompanii pravat dogovori so Turcija. Ovie tipovi se totalno razli~ni
koi se vra}aat doma, zatvoreni kafeani, kooperantite na odredena koli od na{iot tip Prilep koj e avtohton tip na
restorani, diskoteki, kazina i sl. kade ~ina proizveden tutun, odnosno tutun i cenet kaj cigarnite kompanii. Ka
ovoj proizvod najmnogu se tro{i. Pos tolku kolku {to toj otkupen i pacitetot na kompaniite koi imaat soft
lednata godina cigarnata industrija e obraboten tutun mo`at da go pro drain tehnologija e okolu 30 000 toni, a vo
padnata od 2530 otsto. Na{iot orien dadat vo cigarnite fabriki. Za momentov potrebite na svetskiot pazar na
talen tip na tutun Prilep se vgraduva vo da se regulira i namali hiper na{iot tip Prilep se dvi`at od 20 23
sekoja cigara od 510 otsto. So drugi produkcijata na tutun, vo idnina toni. Taka vi{okot na kapacitet za obrabot
zborovi ka`ano, od edna strana ima pad nu`no }e bide preorientacija na ka se iskoristuva so uvoz na tutun rabotat
od potro{uva~kata na cigari, a od druga druga kultura so soodvetni makedonski rabotnici koi zarabotuvaat
strana proizvodstvoto na tutun raste. dr`avni stimulacii. plus nekolku plati vo godinata. Do pred 45
Toa e totalna nekorelacija za idninata Toa go napravi Grcija pred 15 godini svetskite potrebi za orientalen
na tutunoproizvodstvoto. godini. Sekoja hiperprodukcija tutun se dvi`ea okolu 130135 000 toni,
Za Tutunski Kombinat zasega nema da ja zagrozuva idninata na tutun dodeka poslednite godina dve, zaradi
bide problem da go prodade otkupeniot skata industrija i tutunskite iznesenite prethodni pri~ini, tie koli~i
vi{ok na tutun? kompanii gi stava vo golem ri ni se dvi`at okolu 115120.000 toni. Zatoa
Pokraj standardnite koli~ini na zik, a so toa vo opasnost se i site treba da bidat svesni i realni na
tutun koi od nas gi kupuvaat na{ite tutunoproizvoditelite. problematikata ili kolku dogovori }e se
strate{ki partneri PMI, otkupivme i Ponudite i pobaruva~kata na sklu~at, tolku tutun da se proizvede.
im izlegovme vo presret na tutunarite svetskite pazari gi diktira ce
od Radovi{ko, kade propadna edna ot nite i koli~inite na tutun vo
kupna kompanija. Pokraj toa, otkupivme zemjava.
