Page 7 - Неделник Зенит број 669
P. 7
FEQTON 15 oktomvri 2021 7
114 PISMENOSTA VO MARUL (3 DEL)
pi{uva TOME VELJANOVSKI
Petre Acev i vo na{eto selo Marul os- Tome Veljanovski koj `ivee vo me na Ilindenskoto vostanie vo 1903 godi-
nival komitet vo sostav Jankoski Riste za Geteborg vo [vedska, sobral zapisi na bil u~esnik vo borbata. Za toa negovo
vojvoda Jov~eski Riste za sekretar i bla- u~estvo kako svedo{tvo dobil dokument so
gajnik Risteski Riste Murxeski za kurir i i se}avawa i za pismenosta vo li~en potpis od pretsedatelot na Kru{ev-
Petreski Veljan Babjak za stra`ar. Na{ite negovoto rodno selo Marul. Vo skata republika Nikola Karev. Krste go
marulski u~enici ~esto pati bile navredu- `elbata da ostanat so~uvani, izvadil dokumentot, bila karti~ka i mu go
vani kako bugara{i pogotovo Bogoja i Tome spomenite za periodot koga toj se poka`al na xelatite. Otkako go pro~itale
deka nivnite dedovci imale nekoja poli- obrazuval, gi potkrepuva i so dokumentot izvr{itelite za izvr{enata
ti~ka uloga vo komitetot na VMRO vo s. fotografii. Negovite bele{ki gi presuda nad Tale preku telefonski razgo-
Marul. prenesuvame avtenti~no, odnosno vor od xandarmerskata stanica od s. Alin-
ci kontaktirale do sudstvoto vo Bitola,
Provokacijata protiv marulskite u~e- onaka kako {to toj samiot gi se doneslo odluka osudeniot na smrt Tale
nici od den na den bila se po~esta i poak- pribele`uval, so site pravopisni i [ikle da se pomiluva od smrttna kazna i
tivna `albata od marulskite u~enici upa- se pu{ta na sloboda.
tena do prosvetniot kadar mnogu ne pomo- gramati~ki propusti.
`ilo trpenieto, prekipilo i do{lo do Prethodno, na stranicite na Vo edna prilika vo razgovorot pome|u
fizi~ka presmetka pome|u provokatorite nedelnikot "Zenit" toj pi{uva{e za Tale i Krste, Krste na Tale mu rekol, abre
i navredenite. Toga{ se zame{al i pros- licata koi `ivotot go polo`ile za Tale ni tie v~era {to si zaminaa bea tvoi
vetniot kadar od u~ili{teto. Na seta re- tatkovinata, za `ivotot vo selata niti ovie {to dojdoa v~era se moi. Se si-
~ena politi~ka provokacija marulskite tat od dvete strani {to nie me|usebno {to
u~enici za sigurno za svoja bezbednost go Marul i Klepa~. si gi vadime o~ite so toa tie ne dr`at
napu{tile svoeto {koluvawe vo Topole~- ril vo Bitola. Bugarskite agenti go otrile, kako nivni izme}ari. Ako be{e za ubistvo
koto osnovnoosmogodi{no {kolo i se vra- go fatile, pokraj site torturi i ma~ewa Petre Acev koga ve izvadi od doma i ve
tile vo s. Marul. koi bile vr{eni nad Tale [ikle go osudi- odnese gore na bregot pred dvaeset godini
le za strelawe. Koga trebalo da bidi Tale da ubija Tale odgovoril, nas Topol~anci
Murxeski Bogoja i Pavleski Kole oti- [ikle poni{ten sepak xelatite go pra{a- ni go nature Tode studena voda takva idea
doa vo Prilep na zanaet. Bogoja u~e{e pri- le da ja ka`i negovata posledna `elba. dobiena od {kolata vo solunskata gimna-
vatno za terzija, {najder. A dodeka Kole Tale [ikle na xelatite, saka da go vidi zija.
u~e{e za kolar za pravewe zapre`ni koli, zagoraneco Jan~eski Krste za kogo Tale go
dvajcata se steknaa so zanaeti. smetal Krste za najgolem neprijatel kako Sepak najgolem vinovnik e agata za po-
bugara{. litikata vo Makedonija rekol Tale [ikle.
Petreski Tome Babjak ostana v selo, Namesto doma{noto makedonsko naselenie
rabote{e zemjodelec na poodminati godi- Xelatite bugarski go poslu{ale Tale da mu dadi nacionalno pravo, toj gi pu{ti
ni se preseli familijarno vo Prilep. Kupi od Bitola go donesle vo s. Vesel~ani i go tu|ite nadvore{ni propagandi da go ras-
kowi, {pediter, rabote{e. Risteski Kiro vrzale za sto`erot mojsoski. Go donesle par~uvaat makedonskiot narod i so nivna
Taneski so vrememto se zdobi so voza~ki agentite Krste Jan~eski vo gumnoto mojsos- pomo{ samiot aga gi ubiva{e makedonskite
kategorii voze{e kamion, vraboten be{e ko vo Vesel~ani. Krste go videl Tale iz- rodoqubi. Nadvore{nite politi~ki pro-
vo Crveni steni vo Prilep. Od niv ~etvori- ma~en od tortura, od~ove~en. Krste na pagandi koga ja dobija svojata mo} na agata
cata `iv e u{te Taneski Kiro. mu udrija kloca vo zadnikot i si ja podeli-
agentite im rekol, Tale ne zaslu`uva da ja na{ata rodna tatkovina i ni ostavija
So vakvite provokativni napadi nad bidi poni{ten zatova toj nema ~ovek ni na- ve~en amanet da se mrazime samite sebe si
marulskite u~enici ne se vinovni u~enici- kodo{eno, nitu pak ubieno. Toj kako pretse- i da ne mo`ime i ne smeeme da si go ka`i-
te provokatori nego nivnite u~iteli dobi- datel sede{e v kancelarija. Nego da gi me svoeto nacionalno bitie. Rekol samiot
le doma{ni raska`uva~i dali bile uli~ni pronajdite kodo{ite tie {to go kodo{ea . Tale vo razgovor so Krste. Ako vo slu~aj da
raska`uva~i. Gre{kata e vo toa {to Petre be{e likvidiran Tale [ikle od bugarski-
Acev osnival komiteti vo na{ite kraevi Xelatite na Krste mu odgovorile, nie te nenarodni vlasti Tale }e se veli~e{e
pod milom ili silom ne trebalo da se pre- ne gi znaeme negovite agenti kodo{i. Krste kako golem naroden ~ovek. A dodeka Krste
mol~i ni toa {to Petre Acev go izvlekol se podnasemal i mu rekol, mnogu lesno }e mu go spasi `ivotot ni zbor ne se napi{a a
od doma pretsedatelot na op{tina Topol- gi pronajdite tie {to kodo{ea do v~era za dvajcata se Makedonci i po nacionalnost i
~ani vo gluvata no} na eden razgovor me|u Tale [ikle se istite denes kodo{at za od dve sosedni makedonski sela so pravo-
Tale i Petre. Ako ova go znaele provokativ- vas, tie se bezgrevnici, samo si go gledaat slavna makedonska vera i ispovest.
nite sigurno }e se pozamislele i }e bile svojot interes. Orospijata ne gleda li~oti-
ubla`eni potcenuvawata ili pak voop{to ja, si gleda intereso. Prodol`uva
nemalo da ima provokacii protiv marul-
skite u~enici. Krste Jan~eski mu rekol na xelatite,
Tale ne zaslu`uva ubistvo. Xelatite ne se
Posle razdelbata pome|u Petre i Tale soglasuvale so predlogot na Krste, treba
Petre so voda~ite Grozdan [ijako i Pavle da se po~ituva odlukata na sudot Tale
Kebakoski oti{le vo s. Klepa~ za Petre se mora da bidi ubien. Jan~eski Krste za vre-
sretnal so negoviot star prijatel Cvetan
Mateski. Pra{al Petre za Cvetan, me{ta-
nite klepa~ani mu ka`ale da Cvetan zagi-
nal vo Paralovo vo ~etata na \or|i Sugare,
Petre se pozadumal so navedena glava i
rekol, Cvetane Bog d ate prosti, ti znaj{
vo koja le`i{, jas ne znam kade }e gi os-
tavam koskite i se rasplakal.
Vo mesec april bugarskata armija nav-
legla vo Vardarska Makedonija, srpskata
administracija se raspadna, se raspadnala
i topole~kata op{tina. Pretsedatelot na
Topole~kata op{tina Tale [ikle se sok-
114 PISMENOSTA VO MARUL (3 DEL)
pi{uva TOME VELJANOVSKI
Petre Acev i vo na{eto selo Marul os- Tome Veljanovski koj `ivee vo me na Ilindenskoto vostanie vo 1903 godi-
nival komitet vo sostav Jankoski Riste za Geteborg vo [vedska, sobral zapisi na bil u~esnik vo borbata. Za toa negovo
vojvoda Jov~eski Riste za sekretar i bla- u~estvo kako svedo{tvo dobil dokument so
gajnik Risteski Riste Murxeski za kurir i i se}avawa i za pismenosta vo li~en potpis od pretsedatelot na Kru{ev-
Petreski Veljan Babjak za stra`ar. Na{ite negovoto rodno selo Marul. Vo skata republika Nikola Karev. Krste go
marulski u~enici ~esto pati bile navredu- `elbata da ostanat so~uvani, izvadil dokumentot, bila karti~ka i mu go
vani kako bugara{i pogotovo Bogoja i Tome spomenite za periodot koga toj se poka`al na xelatite. Otkako go pro~itale
deka nivnite dedovci imale nekoja poli- obrazuval, gi potkrepuva i so dokumentot izvr{itelite za izvr{enata
ti~ka uloga vo komitetot na VMRO vo s. fotografii. Negovite bele{ki gi presuda nad Tale preku telefonski razgo-
Marul. prenesuvame avtenti~no, odnosno vor od xandarmerskata stanica od s. Alin-
ci kontaktirale do sudstvoto vo Bitola,
Provokacijata protiv marulskite u~e- onaka kako {to toj samiot gi se doneslo odluka osudeniot na smrt Tale
nici od den na den bila se po~esta i poak- pribele`uval, so site pravopisni i [ikle da se pomiluva od smrttna kazna i
tivna `albata od marulskite u~enici upa- se pu{ta na sloboda.
tena do prosvetniot kadar mnogu ne pomo- gramati~ki propusti.
`ilo trpenieto, prekipilo i do{lo do Prethodno, na stranicite na Vo edna prilika vo razgovorot pome|u
fizi~ka presmetka pome|u provokatorite nedelnikot "Zenit" toj pi{uva{e za Tale i Krste, Krste na Tale mu rekol, abre
i navredenite. Toga{ se zame{al i pros- licata koi `ivotot go polo`ile za Tale ni tie v~era {to si zaminaa bea tvoi
vetniot kadar od u~ili{teto. Na seta re- tatkovinata, za `ivotot vo selata niti ovie {to dojdoa v~era se moi. Se si-
~ena politi~ka provokacija marulskite tat od dvete strani {to nie me|usebno {to
u~enici za sigurno za svoja bezbednost go Marul i Klepa~. si gi vadime o~ite so toa tie ne dr`at
napu{tile svoeto {koluvawe vo Topole~- ril vo Bitola. Bugarskite agenti go otrile, kako nivni izme}ari. Ako be{e za ubistvo
koto osnovnoosmogodi{no {kolo i se vra- go fatile, pokraj site torturi i ma~ewa Petre Acev koga ve izvadi od doma i ve
tile vo s. Marul. koi bile vr{eni nad Tale [ikle go osudi- odnese gore na bregot pred dvaeset godini
le za strelawe. Koga trebalo da bidi Tale da ubija Tale odgovoril, nas Topol~anci
Murxeski Bogoja i Pavleski Kole oti- [ikle poni{ten sepak xelatite go pra{a- ni go nature Tode studena voda takva idea
doa vo Prilep na zanaet. Bogoja u~e{e pri- le da ja ka`i negovata posledna `elba. dobiena od {kolata vo solunskata gimna-
vatno za terzija, {najder. A dodeka Kole Tale [ikle na xelatite, saka da go vidi zija.
u~e{e za kolar za pravewe zapre`ni koli, zagoraneco Jan~eski Krste za kogo Tale go
dvajcata se steknaa so zanaeti. smetal Krste za najgolem neprijatel kako Sepak najgolem vinovnik e agata za po-
bugara{. litikata vo Makedonija rekol Tale [ikle.
Petreski Tome Babjak ostana v selo, Namesto doma{noto makedonsko naselenie
rabote{e zemjodelec na poodminati godi- Xelatite bugarski go poslu{ale Tale da mu dadi nacionalno pravo, toj gi pu{ti
ni se preseli familijarno vo Prilep. Kupi od Bitola go donesle vo s. Vesel~ani i go tu|ite nadvore{ni propagandi da go ras-
kowi, {pediter, rabote{e. Risteski Kiro vrzale za sto`erot mojsoski. Go donesle par~uvaat makedonskiot narod i so nivna
Taneski so vrememto se zdobi so voza~ki agentite Krste Jan~eski vo gumnoto mojsos- pomo{ samiot aga gi ubiva{e makedonskite
kategorii voze{e kamion, vraboten be{e ko vo Vesel~ani. Krste go videl Tale iz- rodoqubi. Nadvore{nite politi~ki pro-
vo Crveni steni vo Prilep. Od niv ~etvori- ma~en od tortura, od~ove~en. Krste na pagandi koga ja dobija svojata mo} na agata
cata `iv e u{te Taneski Kiro. mu udrija kloca vo zadnikot i si ja podeli-
agentite im rekol, Tale ne zaslu`uva da ja na{ata rodna tatkovina i ni ostavija
So vakvite provokativni napadi nad bidi poni{ten zatova toj nema ~ovek ni na- ve~en amanet da se mrazime samite sebe si
marulskite u~enici ne se vinovni u~enici- kodo{eno, nitu pak ubieno. Toj kako pretse- i da ne mo`ime i ne smeeme da si go ka`i-
te provokatori nego nivnite u~iteli dobi- datel sede{e v kancelarija. Nego da gi me svoeto nacionalno bitie. Rekol samiot
le doma{ni raska`uva~i dali bile uli~ni pronajdite kodo{ite tie {to go kodo{ea . Tale vo razgovor so Krste. Ako vo slu~aj da
raska`uva~i. Gre{kata e vo toa {to Petre be{e likvidiran Tale [ikle od bugarski-
Acev osnival komiteti vo na{ite kraevi Xelatite na Krste mu odgovorile, nie te nenarodni vlasti Tale }e se veli~e{e
pod milom ili silom ne trebalo da se pre- ne gi znaeme negovite agenti kodo{i. Krste kako golem naroden ~ovek. A dodeka Krste
mol~i ni toa {to Petre Acev go izvlekol se podnasemal i mu rekol, mnogu lesno }e mu go spasi `ivotot ni zbor ne se napi{a a
od doma pretsedatelot na op{tina Topol- gi pronajdite tie {to kodo{ea do v~era za dvajcata se Makedonci i po nacionalnost i
~ani vo gluvata no} na eden razgovor me|u Tale [ikle se istite denes kodo{at za od dve sosedni makedonski sela so pravo-
Tale i Petre. Ako ova go znaele provokativ- vas, tie se bezgrevnici, samo si go gledaat slavna makedonska vera i ispovest.
nite sigurno }e se pozamislele i }e bile svojot interes. Orospijata ne gleda li~oti-
ubla`eni potcenuvawata ili pak voop{to ja, si gleda intereso. Prodol`uva
nemalo da ima provokacii protiv marul-
skite u~enici. Krste Jan~eski mu rekol na xelatite,
Tale ne zaslu`uva ubistvo. Xelatite ne se
Posle razdelbata pome|u Petre i Tale soglasuvale so predlogot na Krste, treba
Petre so voda~ite Grozdan [ijako i Pavle da se po~ituva odlukata na sudot Tale
Kebakoski oti{le vo s. Klepa~ za Petre se mora da bidi ubien. Jan~eski Krste za vre-
sretnal so negoviot star prijatel Cvetan
Mateski. Pra{al Petre za Cvetan, me{ta-
nite klepa~ani mu ka`ale da Cvetan zagi-
nal vo Paralovo vo ~etata na \or|i Sugare,
Petre se pozadumal so navedena glava i
rekol, Cvetane Bog d ate prosti, ti znaj{
vo koja le`i{, jas ne znam kade }e gi os-
tavam koskite i se rasplakal.
Vo mesec april bugarskata armija nav-
legla vo Vardarska Makedonija, srpskata
administracija se raspadna, se raspadnala
i topole~kata op{tina. Pretsedatelot na
Topole~kata op{tina Tale [ikle se sok-
