Page 12 - Неделник Зенит број 627
P. 12
Zenit @IVOT
POSLEDNIOT METLAR SLAVE KONESKI
Pri sekojdnevni reklamni spotovi na ri. Sega praj go esapot - go dolovuva aktu-
site televiziski kanali, na portalite elniot pazaren ambient edinstveniot
i sekako vo vesnicite za razno razni pra- metlar, Koneski.
vosmukalki, za paro~ista~i, xogeri i
kakvi ne roboti i ma{ini za sobirawe na So `alewe se se}ava na vremiwata
pra{ina i |ubre, vo Prilep metlarot koga na tatko mu mu nosel na pazar 400
Slave Koneski seu{te go neguva, odr`uva metli vo sreda i sabota, a toj se vra}al so
metlarskiot zanaet. Pravi metli i gi prazni race, no polni xebovi.
nudi na pazar. Pred pet-{est godini vo
gradov ima{e ~etiri-pet du{i metlari, a - Se baraa kako alva. A sega e polna
sega ostana samo Koneski. kapa da se prodadat desetina. Materijalot
odamna ne se proizveduva vo Makedonija.
- Zanaetot go naslediv od tatko mi. Go Vo prilepsko se see{e posebna slama za
rabote{e i nekako i mene mi go prenese, metli koja sega doa|a od skopsko Vizbe-
me ,,zarazi,,. Prvin ne bev zainteresiran.
Koj mlad ~ovek, so zavr{ena vi{a {kola i govo. I tamu ne se proizveduva,
sigurna rabota vo Tutunskiot kombinat, tuku tri-~etvorica majstori
}e mu misli na metlite. Otkako po~ina uvezuvaat od Banat,
tatko mi, otidov vo penzija. Se posvetiv
da ne izumri zanaetot. Nose{e i dobar - Nema esap,
dopolnitelen prihod vo semejstvoto. Taka ama se odr`uva
ja prodol`iv semejnata tradicija vo zanaetot od
pravewe na slamenite metli - veli tradicija
Koneski.
Nekoi smetaat deka e lesno da se
pravata metli, deka ne e kojznae kakov
marifet, ne e potrebno znaewe, ve{tina i
iskustvo, oti ne se koristi nekoja posebna
ma{ina, deka ne e posebna
majstorija da se napravi metla.
- Ne e taka. Zanaetot bara
Pravo{mukalkite gi
,,smetija,, metlite
Vojvodina. I vo Skopje koe raboti za
ogromno vlo`uvawe na napor, pokraj cela zemja, padnata e rabotata. Neko-
ume{nosta i znaeweto. Poinaku, ne izle- ga{ imalo 40 metlari. Toa e slavno
guvaat saglam metli. So improvizacija, minato koe nikoga{ pove}e nema da se
}e izleze nekoj fal{ i }e se ~uru~i vrati. Modernoto vreme postepeno sta-
znaeweto, se zagubuva dobriot glas za va klu~ na zanaetot. Novite moderni,
majstorilakot. Zatoa metlite gi pletam plasti~ni i kojznae kakvi metli so
ra~no, vnimatelno. Ra~no se {ijat. Ima elektronskite pravo{mukalki so voda
samo edno samodelsko malo ma{in~e za ili kakvi u{te ne, go ,,zakopaa,, met-
stegawe - vrzuvawe na ra~kite. Marife- larskiot zanaet - veli 68 godi{niot
tot e vo izborot na slamata. Da ne bide penzioner Koneski.
mnogu "luta", da se kr{i. Taa ne ~ini. Se Iskra nade` postoi za biznisot na
ar~i metlata i ostanuva samo ra~kata. Koneski. Vo tradicionalnosta na gra-
Potrebno e znaewe da se sobere slamata dot. Kolku i da e polesno, pobrzo, pou-
i da se vrze vo ra~kata, koja treba da bavo i pohigienski pra{inata i ne~es-
bide "ne`na" i da ne pravi pluskavci na tistotijata da se sobere so vaakum i vo
racete dodeka se mete - objasnuva Ko- sad so voda, ima doma}inki koi za `iva
neski. glava ne se delat od tradicionalnite
metli. I pokraj paro~ista~ite, nekade
Se `ali deka odnosite na cenite i v }o{ vo domot, mora da vrtkaat metla.
vlo`eniot trud i materijal se na rabot Oti kako {to mo`e so metla da se fati
na rentabilitet. i se svr{i rabotata, so drugo ne mo`e.
Gi koristat, ako ne za drugo, za za~is-
- Ne se ispla}a da se pletat slameni tuvawe na balkonite, skalite, vizbite.
metli, posebno koga nema materijal, koga A onie povozrasnite prilep~anki, so
ne se baraat. Sé pove}e se koristat mo- metlite u{te znaat ne samo da go svet-
dernite plasti~ni ,,alati", ma{ini za nat dvorot, tuku i ulicata, trotoarot,
metewe i sobirawe na |ubreto. Sitna, duri i da zamavnat pred portata od
simboli~na e pe~albata, a se dreme vo kom{ijata. Metlata i |ubralnikot zad
zima na stud na pazar. Lete pak, gori od vrata se odraz na doma}inlakot spored
`e{tina. Skapo e. Za edna metla, pokraj stariot prilepski adet.
rabotata, potreben e materijal za 2,5
evra. A metlata se prodava za 200 dena-
POSLEDNIOT METLAR SLAVE KONESKI
Pri sekojdnevni reklamni spotovi na ri. Sega praj go esapot - go dolovuva aktu-
site televiziski kanali, na portalite elniot pazaren ambient edinstveniot
i sekako vo vesnicite za razno razni pra- metlar, Koneski.
vosmukalki, za paro~ista~i, xogeri i
kakvi ne roboti i ma{ini za sobirawe na So `alewe se se}ava na vremiwata
pra{ina i |ubre, vo Prilep metlarot koga na tatko mu mu nosel na pazar 400
Slave Koneski seu{te go neguva, odr`uva metli vo sreda i sabota, a toj se vra}al so
metlarskiot zanaet. Pravi metli i gi prazni race, no polni xebovi.
nudi na pazar. Pred pet-{est godini vo
gradov ima{e ~etiri-pet du{i metlari, a - Se baraa kako alva. A sega e polna
sega ostana samo Koneski. kapa da se prodadat desetina. Materijalot
odamna ne se proizveduva vo Makedonija.
- Zanaetot go naslediv od tatko mi. Go Vo prilepsko se see{e posebna slama za
rabote{e i nekako i mene mi go prenese, metli koja sega doa|a od skopsko Vizbe-
me ,,zarazi,,. Prvin ne bev zainteresiran.
Koj mlad ~ovek, so zavr{ena vi{a {kola i govo. I tamu ne se proizveduva,
sigurna rabota vo Tutunskiot kombinat, tuku tri-~etvorica majstori
}e mu misli na metlite. Otkako po~ina uvezuvaat od Banat,
tatko mi, otidov vo penzija. Se posvetiv
da ne izumri zanaetot. Nose{e i dobar - Nema esap,
dopolnitelen prihod vo semejstvoto. Taka ama se odr`uva
ja prodol`iv semejnata tradicija vo zanaetot od
pravewe na slamenite metli - veli tradicija
Koneski.
Nekoi smetaat deka e lesno da se
pravata metli, deka ne e kojznae kakov
marifet, ne e potrebno znaewe, ve{tina i
iskustvo, oti ne se koristi nekoja posebna
ma{ina, deka ne e posebna
majstorija da se napravi metla.
- Ne e taka. Zanaetot bara
Pravo{mukalkite gi
,,smetija,, metlite
Vojvodina. I vo Skopje koe raboti za
ogromno vlo`uvawe na napor, pokraj cela zemja, padnata e rabotata. Neko-
ume{nosta i znaeweto. Poinaku, ne izle- ga{ imalo 40 metlari. Toa e slavno
guvaat saglam metli. So improvizacija, minato koe nikoga{ pove}e nema da se
}e izleze nekoj fal{ i }e se ~uru~i vrati. Modernoto vreme postepeno sta-
znaeweto, se zagubuva dobriot glas za va klu~ na zanaetot. Novite moderni,
majstorilakot. Zatoa metlite gi pletam plasti~ni i kojznae kakvi metli so
ra~no, vnimatelno. Ra~no se {ijat. Ima elektronskite pravo{mukalki so voda
samo edno samodelsko malo ma{in~e za ili kakvi u{te ne, go ,,zakopaa,, met-
stegawe - vrzuvawe na ra~kite. Marife- larskiot zanaet - veli 68 godi{niot
tot e vo izborot na slamata. Da ne bide penzioner Koneski.
mnogu "luta", da se kr{i. Taa ne ~ini. Se Iskra nade` postoi za biznisot na
ar~i metlata i ostanuva samo ra~kata. Koneski. Vo tradicionalnosta na gra-
Potrebno e znaewe da se sobere slamata dot. Kolku i da e polesno, pobrzo, pou-
i da se vrze vo ra~kata, koja treba da bavo i pohigienski pra{inata i ne~es-
bide "ne`na" i da ne pravi pluskavci na tistotijata da se sobere so vaakum i vo
racete dodeka se mete - objasnuva Ko- sad so voda, ima doma}inki koi za `iva
neski. glava ne se delat od tradicionalnite
metli. I pokraj paro~ista~ite, nekade
Se `ali deka odnosite na cenite i v }o{ vo domot, mora da vrtkaat metla.
vlo`eniot trud i materijal se na rabot Oti kako {to mo`e so metla da se fati
na rentabilitet. i se svr{i rabotata, so drugo ne mo`e.
Gi koristat, ako ne za drugo, za za~is-
- Ne se ispla}a da se pletat slameni tuvawe na balkonite, skalite, vizbite.
metli, posebno koga nema materijal, koga A onie povozrasnite prilep~anki, so
ne se baraat. Sé pove}e se koristat mo- metlite u{te znaat ne samo da go svet-
dernite plasti~ni ,,alati", ma{ini za nat dvorot, tuku i ulicata, trotoarot,
metewe i sobirawe na |ubreto. Sitna, duri i da zamavnat pred portata od
simboli~na e pe~albata, a se dreme vo kom{ijata. Metlata i |ubralnikot zad
zima na stud na pazar. Lete pak, gori od vrata se odraz na doma}inlakot spored
`e{tina. Skapo e. Za edna metla, pokraj stariot prilepski adet.
rabotata, potreben e materijal za 2,5
evra. A metlata se prodava za 200 dena-
