Page 10 - Неделник Зенит број 627
P. 10
Zenit KULTURA
PO PREMIERATA VO TEATAROT
,,Naum i
,,Kamenot,, - sinovite,, -
treto delo
`elbata za od Bo`ana
Tren~eska
vistina
Pisatelkata Bo`ana
,,Kamenot,, vo re`ija na Kristina Dimit- pogled vo `elbata za doznavawe na vistina- Tren~eska go objavi treto
rova e pretstavata, koja ansamblot na teata- ta, no bez samopovreduvawe, bez o{tetuvawe delo, romanot ,,Naum i sino-
rot ja prika`a premierno, hronika za semejst- na pozitivnata samopercepcija. Avtorot se vite,,. Stanuva zbor za sov-
voto Hajzing me|u 1935 do 1993 godina. zanimava so slo`enoto pra{awe na odgovor- remena bitova prikazna od
nost vo kontrast so idejata za vina - dodava slu~uvawata vo edno semej-
Fabulata e za semejstvo koe bega od svoja- Dimitrova. stvo vo vtorata polovinata
ta vina so begstvo na revizija i poednostavu- na minatiot vek.
vawe na minatoto. So razni, dobro montirani Igraat, Nata{a A~anski, Katerina ^akma-
dramatur{ki instalacii, fon Majenburg go kovska, Dimitar \or|ievski,, Jasmina Mi- Spored Toni Pavleski,
istra`uva odnosot me|u istorijata i iden- covska Stankoska, Ilija Vol~evski i Marija navidum romanot e ednos-
titetot. Dekonstruktivisti~kiot pristap se Dimitrova. Dramaturg e Lidija Mitoska \or- taven, no e poln so prekras-
sledi preku mit, se reobmisluva istorijata i |ievska. na retorika i razmisluvawa
mitovite se pretvoraat vo temel na prikazna- za `ivotot i migovite koi go
ta za identitetot. pravat bogat so dragoceni
sitni detali.
- ,,Kamenot,, e predizvik za mnogu drama-
turzi, re`iseri, pisateli i umetnici vo -Na svojstven na~in se
povoeniot period, oti se oslikuvaat ~uvstva- otlikuva bliskoto minato,
ta na na{ite predci denes. Stanuva zbor za koe ostava na dolgo razmis-
luvawe preku bogatiot opis
VO IZDANIE NA MTF ,,VOJDAN ^ERNODRINSKI,, na likovite i temite.
Bel den za Antologijata na {est Romanot e univerzalen.
novi makedonski drami Sodr`inata e vkusno ~etivo,
koe mo`e so slast i so les-
,,Eurodram 2020 - izbor novi makedonski poka`uva ne samo generaciska, tematska i notija da go ,,golta,, pomlada-
drami,, e Antologijata {to ja izadade MTF `anrovska raznovidnost, tuku i tvore~ko ta i povozrasnata generaci-
,,Vojdan ^ernodrinski,,. Sodr`ani se {est proniknuvawe so najdobroto od sovremenata ja. Izobiluva so pou~ni mis-
teksta od makedonski avtori, izbrani kako svetska dramaturgija - velat prireduva~ite. li koi se patokaz za mladiot
najdobri me|u 25 novi, neobjaveni i neizvedu- ~ovek vo otkrivaweto na
vani dramski dela napi{ani na makedonski Antologijata }e se pretstavi na 55-to iz- mestoto pod sonceto. Gi pot-
jazik, a prijaveni na konkursot na Eurodram danie na MTF ,,Vojdan ^ernodrinski,, v godi- tiknuva mladite na razmis-
-Evropskata mre`a za sovremena drama i na. Izbranite makedonski drami se prepo- la za celta vo `ivotot -
prevod vo januari 2020 godina. Prireduva~ i ra~uvaat za scenska izvedba i za prevod na veli recenzentot Toni Pav-
avtor na predgovorot e Ivan Dodovski. drugi jazici preku mre`ata na preveduva~i leski, potenciraj}i deka e
na Eurodram. naslikan i gradot i lu|eto
Zastapeni se dramite: ,,Grejs Keli ne pie koi `iveat vo nego.
bambus,, od Davor Stojanovski, "Pome|u zme- Eurodram e evropska mre`a za sovremena
jot i negoviot bes" od Sa{o Dimoski, "Saatot" drama i prevod so sedi{ta vo Pariz i Luk- Tren~eska pi{uva od
od sogra|ankata Lidija Mitoska-\or|ievska, semburg. Obedinuva pove}e od 300 ~lenovi, mladosta. Aktiven ~len e na
"Despot Koq" od Atanas Vangelov,"Tro- organizirani vo 30 jazi~ni komiteti.Go pot- Klubot na literaturni tvor-
gledalo" od Ana Stojanoska i ,,Bele{kite na tiknuva prevodot na sovremeni drami od Ev- ci. U~estvuvala na litera-
nemiot pisatel,, od Nikola Kuzelov. ropa, Centralna Azija i Mediteranot, pravej- turni natprevari i dobila
}i gi dostapni za teatarskite profesional- nagradi i priznanija. Ima
Ponuden e sinopti~ki uvid vo najnovata ci i za publikata, vo duhot na nezavisnosta, nejzin potpis na zbirkata
dramska produkcija na makedonski jazik, koja ramnopravnosta i jazi~nata raznovidnost. ,,Poetot i zborovite,,. Me|u
korici go stavila tekstot na
IZLO@BA romanot ,,Bojan na Todor,,.
,,Prikazni od dvorot,, od Simonida Filipova
Tematskata izlo`ba ,,Prikazni od dvorot,, Umetnosta e star zanaet na me{awe na pigment
od umetnicata Simonida Filipova Kitanovska so voda i slikawe na hartija napravena od
}e bide otvorena deneska vo Likovnata galeri- pamuk. Taa e samoodr`liva, ~ista forma {to
ja od CK ,,Marko Cepenkov,,. Bogatoto tvore{t- ne bara eksplikacija. Zamislena e vo umot na
vo e daleku od tradicionalnoto, tuku e sovre- umetnikot pred ~inot na slikawe. U`ivawe vo
meno. {outo - veli Toni Kitanovski.
- Ne se potrebni zborovi za opis na umet- Filipova Kitanovska e profesionalen
nosta na Simonida. Vsu{nost, toa e edna od umetnik i ~len na DLUM od 1988 . Umetni~kata
najslu{anite izjavi na posetitelite na nejzi- kariera e konstantno obele`ana so brojni me|u-
nite izlo`bi. Vtorata najslu{ana re~enica e narodni i doma{ni pretstavi na samostojni i
vsu{nost pra{aweto do koga e otvorena izlo`- grupni izlo`bi. Dobitnik e na doma{ni i me-
bata? Ne mal broj se vra}aat da gi vidat sliki- |unarodni nagradi. Poslednive godini re~isi
te, zatoa {to im pravi da se ~uvstvuvaat dobro. isklu~ivo slika vo tehnikata akvarel.
PO PREMIERATA VO TEATAROT
,,Naum i
,,Kamenot,, - sinovite,, -
treto delo
`elbata za od Bo`ana
Tren~eska
vistina
Pisatelkata Bo`ana
,,Kamenot,, vo re`ija na Kristina Dimit- pogled vo `elbata za doznavawe na vistina- Tren~eska go objavi treto
rova e pretstavata, koja ansamblot na teata- ta, no bez samopovreduvawe, bez o{tetuvawe delo, romanot ,,Naum i sino-
rot ja prika`a premierno, hronika za semejst- na pozitivnata samopercepcija. Avtorot se vite,,. Stanuva zbor za sov-
voto Hajzing me|u 1935 do 1993 godina. zanimava so slo`enoto pra{awe na odgovor- remena bitova prikazna od
nost vo kontrast so idejata za vina - dodava slu~uvawata vo edno semej-
Fabulata e za semejstvo koe bega od svoja- Dimitrova. stvo vo vtorata polovinata
ta vina so begstvo na revizija i poednostavu- na minatiot vek.
vawe na minatoto. So razni, dobro montirani Igraat, Nata{a A~anski, Katerina ^akma-
dramatur{ki instalacii, fon Majenburg go kovska, Dimitar \or|ievski,, Jasmina Mi- Spored Toni Pavleski,
istra`uva odnosot me|u istorijata i iden- covska Stankoska, Ilija Vol~evski i Marija navidum romanot e ednos-
titetot. Dekonstruktivisti~kiot pristap se Dimitrova. Dramaturg e Lidija Mitoska \or- taven, no e poln so prekras-
sledi preku mit, se reobmisluva istorijata i |ievska. na retorika i razmisluvawa
mitovite se pretvoraat vo temel na prikazna- za `ivotot i migovite koi go
ta za identitetot. pravat bogat so dragoceni
sitni detali.
- ,,Kamenot,, e predizvik za mnogu drama-
turzi, re`iseri, pisateli i umetnici vo -Na svojstven na~in se
povoeniot period, oti se oslikuvaat ~uvstva- otlikuva bliskoto minato,
ta na na{ite predci denes. Stanuva zbor za koe ostava na dolgo razmis-
luvawe preku bogatiot opis
VO IZDANIE NA MTF ,,VOJDAN ^ERNODRINSKI,, na likovite i temite.
Bel den za Antologijata na {est Romanot e univerzalen.
novi makedonski drami Sodr`inata e vkusno ~etivo,
koe mo`e so slast i so les-
,,Eurodram 2020 - izbor novi makedonski poka`uva ne samo generaciska, tematska i notija da go ,,golta,, pomlada-
drami,, e Antologijata {to ja izadade MTF `anrovska raznovidnost, tuku i tvore~ko ta i povozrasnata generaci-
,,Vojdan ^ernodrinski,,. Sodr`ani se {est proniknuvawe so najdobroto od sovremenata ja. Izobiluva so pou~ni mis-
teksta od makedonski avtori, izbrani kako svetska dramaturgija - velat prireduva~ite. li koi se patokaz za mladiot
najdobri me|u 25 novi, neobjaveni i neizvedu- ~ovek vo otkrivaweto na
vani dramski dela napi{ani na makedonski Antologijata }e se pretstavi na 55-to iz- mestoto pod sonceto. Gi pot-
jazik, a prijaveni na konkursot na Eurodram danie na MTF ,,Vojdan ^ernodrinski,, v godi- tiknuva mladite na razmis-
-Evropskata mre`a za sovremena drama i na. Izbranite makedonski drami se prepo- la za celta vo `ivotot -
prevod vo januari 2020 godina. Prireduva~ i ra~uvaat za scenska izvedba i za prevod na veli recenzentot Toni Pav-
avtor na predgovorot e Ivan Dodovski. drugi jazici preku mre`ata na preveduva~i leski, potenciraj}i deka e
na Eurodram. naslikan i gradot i lu|eto
Zastapeni se dramite: ,,Grejs Keli ne pie koi `iveat vo nego.
bambus,, od Davor Stojanovski, "Pome|u zme- Eurodram e evropska mre`a za sovremena
jot i negoviot bes" od Sa{o Dimoski, "Saatot" drama i prevod so sedi{ta vo Pariz i Luk- Tren~eska pi{uva od
od sogra|ankata Lidija Mitoska-\or|ievska, semburg. Obedinuva pove}e od 300 ~lenovi, mladosta. Aktiven ~len e na
"Despot Koq" od Atanas Vangelov,"Tro- organizirani vo 30 jazi~ni komiteti.Go pot- Klubot na literaturni tvor-
gledalo" od Ana Stojanoska i ,,Bele{kite na tiknuva prevodot na sovremeni drami od Ev- ci. U~estvuvala na litera-
nemiot pisatel,, od Nikola Kuzelov. ropa, Centralna Azija i Mediteranot, pravej- turni natprevari i dobila
}i gi dostapni za teatarskite profesional- nagradi i priznanija. Ima
Ponuden e sinopti~ki uvid vo najnovata ci i za publikata, vo duhot na nezavisnosta, nejzin potpis na zbirkata
dramska produkcija na makedonski jazik, koja ramnopravnosta i jazi~nata raznovidnost. ,,Poetot i zborovite,,. Me|u
korici go stavila tekstot na
IZLO@BA romanot ,,Bojan na Todor,,.
,,Prikazni od dvorot,, od Simonida Filipova
Tematskata izlo`ba ,,Prikazni od dvorot,, Umetnosta e star zanaet na me{awe na pigment
od umetnicata Simonida Filipova Kitanovska so voda i slikawe na hartija napravena od
}e bide otvorena deneska vo Likovnata galeri- pamuk. Taa e samoodr`liva, ~ista forma {to
ja od CK ,,Marko Cepenkov,,. Bogatoto tvore{t- ne bara eksplikacija. Zamislena e vo umot na
vo e daleku od tradicionalnoto, tuku e sovre- umetnikot pred ~inot na slikawe. U`ivawe vo
meno. {outo - veli Toni Kitanovski.
- Ne se potrebni zborovi za opis na umet- Filipova Kitanovska e profesionalen
nosta na Simonida. Vsu{nost, toa e edna od umetnik i ~len na DLUM od 1988 . Umetni~kata
najslu{anite izjavi na posetitelite na nejzi- kariera e konstantno obele`ana so brojni me|u-
nite izlo`bi. Vtorata najslu{ana re~enica e narodni i doma{ni pretstavi na samostojni i
vsu{nost pra{aweto do koga e otvorena izlo`- grupni izlo`bi. Dobitnik e na doma{ni i me-
bata? Ne mal broj se vra}aat da gi vidat sliki- |unarodni nagradi. Poslednive godini re~isi
te, zatoa {to im pravi da se ~uvstvuvaat dobro. isklu~ivo slika vo tehnikata akvarel.
