Page 6 - Неделник Зенит број 647
P. 6
Zenit ZDRAVJE
Crvenata boja Jajceto ne go
zgolemuva holesterolot
-simbolika na
Jajcata se nezamenliv izvor na proteini. koli~inski e mnogu pati pogolem vo leto,
Hristovata krv Sodr`at i vitamini i minerali. Dostapni se otkolku vo zima.
celata godina. Em se korisni, em se vkusni, plus
Crvenite jajca se tradicija i del na lesno se prigotvuvaat. Se konuziraat kako jajca Jajcata se sovr{ena hrana za balansirana i
praznuvaweto na golemiot hristijanski na oko ili vareni i se sovr{ena balansirana zdrava dieta. Edno jajce sodr`i okolu 70-80
praznik Veligden. Tie se ukrasuvaat i hrana i zdrava dieta. kalorii. Bez problemi mo`e da bide del od
vapsuvaat naj~esto na Veli~etvrtok dietata. Lu|eto so vi{ok na kilogrami mo`at da
pred izgrejsonce. Bogati se so holin i se va`en izvor na pro- oslabat pobrzo ako praktikuvaat pojadok so
teini. Belkata e sostavena od okolu 85-90 otsto jajca. Zatoa tie se pri~ina za gubeweto na te`i-
Nad 2500 godini se simbol na `ivo- voda, 10-12 procenti belkovini i pod eden otsto na.
tot. Tie imaat uloga vo religijata, kul- jaglehidrati, masti i minerali. Mastite vo
tot i magijata. I hristijanstvoto ja belkata se polinezasiteni i ne se {tetni. Vo INTERESNI FAKTI
prezelo simbolikata. Vapsuvaweto na belkata nema holesterol. Polovinata od sosta-
jajca se spomenuva vo 12 vek. Brojnite vot na `ol~kata e voda. Tretina se mastite, a Majkata koko{ka go prevrtuva jajceto okolu
narodni predanija se razli~ni. Vapsu- belkovinite vo nea se 15-16 otsto. Vo `ol~kata 50 pati dnevno da ne se zalepi, `ol~kata za
vaweto se vrzuva za Hristovoto vos- se sodr`at i vitaminite A, D i E. Za razlika od lu{pata. Prose~nata koko{ka nese okolu 300
kresnuvawe. Spored edno predanie, belkata, vo `ol~kata od jajceto ima holesterol. jajca godi{no. Po~nuvaj}i od vozrast od 19 nede-
koga go vodele Hristos kon raspetieto, Okolu 2 otsto od `ol~kata e holesterol. Toj ne li. Produktivna e 12 meseci. Kako {to staree
nasobraniot narod frlal kamewa, koi e tolku opasen kako {to se smeta{e nekoga{. koko{kata, proizveduva pogolemi jajca. Jajcata
se pretvorale vo crveni jajca. Konsumiraweto na edno jajce dnevno ne go zgole- so bela lu{pa se proizvod na koko{ki na koi
muva rizikot od srcevi zaboluvawa. dolniot mesest del od uvoto im e bel i imaat
Tehnikata na boewe se smeta za beli perduvi. Koko{kite na koi ovie dva dela
sveta. Postara od onaa na {arawe jajca. Holinot vo jajcata go razviva mozokot i od teloto im se crveni, nesat jajca so kafeava
So verski pravila se odredilo koj den negovoto funkcionirawe. Va`en e za bremenite lu{pa. Bojata ne e povrzana so kvalitetot ili
i vo koj period, kako i koja li~nost }e `eni. vkusot. Nema razlika vo hranitelnite sostojki
gi vapsuva jajcata. Toa bilo ritual za na jajcata so razli~na boja na lu{pata.
~ista li~nost. Proteinite vo jajcata gi sozdavaat i obno-
vuvaat kletkite vo organizmot. U~estvuvaat vo Najgolemoto jajce vo svetot imalo 5 `ol~ki.
Jajacata za Veligden se vapsuvaat gradbata na muskulite, organite, ko`ata, kosata, ^esto se nesat jajca so 2 `ol~ki. Tie se rezultat
crveni, poradi simbolikata na Hris- antitelata i hormonite. Jajcata se vbrojuvaat vo na brza ovulacija. Produkcija e na mladi koko{-
tovata krv. Prvoto jajce {to se vapsuva malkute hrani {to sodr`at devet aminokiseli- ki. Da ostanat sve`i jajcata se ~uvaat vo karton.
treba da bide crveno i se ~uva do sled- ni koi go snabduvaat kolku 80-100 gr. meso. Presno ile bajato jajce se prepoznava ako vni-
niot Veligden. Se narekuva ,,~uvarku} matelno se pu{tat vo sad so mlaka voda. Sve`oto
a,,. Mu bila pripi{ana magiska mo}. @ol~kata sodr`i lutein i zeaksantin. Dva- vedna{ }e propadne na dnoto, a nesve`oto plovi
ta antioksidansi go podobruvaat zdravjeto na na povr{inata na vodata.
Edna od tehnikite za {arewe na o~ite i gi za{tituvaat od ultravioletovite
jajcata e so vosok. Na odredeni delovi zraci. Vitaminot A, koj se sodr`i vo `ol~kata,
se kape vosok, a potoa vnimatelno se
vadi pri vapsuvaweto. Tie delovi nema Veligdenska salata
da bidat oboeni. Za {arawe se koris-
tat i liv~iwa i cvetovi, koi so maslo Morkovi, sirewe, pavlaka i malku kikiritki.
ili so belka se lepat za lu{pata. Se Prstite se li`at so veligdenskata salata koja e kremasta i vkusna. Se
zavitkuvaat jajcata vo najlonski ~orapi
i se bojosuvaat. vika veligdenska oti morkovot ima boja sli~na na vapsano jajce. Ednos-
tavno i brzo se prigotvuva. Ostava vpe~atok i po izgledot, a ne samo po
Veligdenskite jajca se ukrasuvaat vkusot.
so monista, volnica, pandelki, a Potrebni se 4 vareni morkovi, 50-80 gr feta sirewe, 2 ~e{niwa
kova~ite stavaat razni metalni znaci luk, 1 filxan kikiritki, sol po vkus, 5-6 polni la`ici kisela pavlaka
na lu{pata, a naj~est simbol e krstot.
i magdonos za dekoracija. Morkovite se varat. Koga }e se izladat se ren-
daat na krupno. Se dodava sireweto. Potoa sitno se~kanoto ili gme~eno
luk~e. Se posoluva i se dodavaat krupno meleni kikiritki. Vo smesata se
dodava kiselata pavlaka. Kikiritkite davaat tekstura, a morkovite slat-
kast vkus. Setoa toa se nadopolnuva so vkusot na lukot. Se me{a do izedna~u-
vawe na smesata, koja mo`e da se oblikuva pri servirawe. Za Veligden mo`ete
da ja oblikuvate kako jajce i da se dekorira so gran~iwa magdonos.
ul. "Andon Slabejko"
Tel. 048 / 417 705
ul. "Bra}a Lameski" kamen magacin
Tel. 048 / 415 333
Crvenata boja Jajceto ne go
zgolemuva holesterolot
-simbolika na
Jajcata se nezamenliv izvor na proteini. koli~inski e mnogu pati pogolem vo leto,
Hristovata krv Sodr`at i vitamini i minerali. Dostapni se otkolku vo zima.
celata godina. Em se korisni, em se vkusni, plus
Crvenite jajca se tradicija i del na lesno se prigotvuvaat. Se konuziraat kako jajca Jajcata se sovr{ena hrana za balansirana i
praznuvaweto na golemiot hristijanski na oko ili vareni i se sovr{ena balansirana zdrava dieta. Edno jajce sodr`i okolu 70-80
praznik Veligden. Tie se ukrasuvaat i hrana i zdrava dieta. kalorii. Bez problemi mo`e da bide del od
vapsuvaat naj~esto na Veli~etvrtok dietata. Lu|eto so vi{ok na kilogrami mo`at da
pred izgrejsonce. Bogati se so holin i se va`en izvor na pro- oslabat pobrzo ako praktikuvaat pojadok so
teini. Belkata e sostavena od okolu 85-90 otsto jajca. Zatoa tie se pri~ina za gubeweto na te`i-
Nad 2500 godini se simbol na `ivo- voda, 10-12 procenti belkovini i pod eden otsto na.
tot. Tie imaat uloga vo religijata, kul- jaglehidrati, masti i minerali. Mastite vo
tot i magijata. I hristijanstvoto ja belkata se polinezasiteni i ne se {tetni. Vo INTERESNI FAKTI
prezelo simbolikata. Vapsuvaweto na belkata nema holesterol. Polovinata od sosta-
jajca se spomenuva vo 12 vek. Brojnite vot na `ol~kata e voda. Tretina se mastite, a Majkata koko{ka go prevrtuva jajceto okolu
narodni predanija se razli~ni. Vapsu- belkovinite vo nea se 15-16 otsto. Vo `ol~kata 50 pati dnevno da ne se zalepi, `ol~kata za
vaweto se vrzuva za Hristovoto vos- se sodr`at i vitaminite A, D i E. Za razlika od lu{pata. Prose~nata koko{ka nese okolu 300
kresnuvawe. Spored edno predanie, belkata, vo `ol~kata od jajceto ima holesterol. jajca godi{no. Po~nuvaj}i od vozrast od 19 nede-
koga go vodele Hristos kon raspetieto, Okolu 2 otsto od `ol~kata e holesterol. Toj ne li. Produktivna e 12 meseci. Kako {to staree
nasobraniot narod frlal kamewa, koi e tolku opasen kako {to se smeta{e nekoga{. koko{kata, proizveduva pogolemi jajca. Jajcata
se pretvorale vo crveni jajca. Konsumiraweto na edno jajce dnevno ne go zgole- so bela lu{pa se proizvod na koko{ki na koi
muva rizikot od srcevi zaboluvawa. dolniot mesest del od uvoto im e bel i imaat
Tehnikata na boewe se smeta za beli perduvi. Koko{kite na koi ovie dva dela
sveta. Postara od onaa na {arawe jajca. Holinot vo jajcata go razviva mozokot i od teloto im se crveni, nesat jajca so kafeava
So verski pravila se odredilo koj den negovoto funkcionirawe. Va`en e za bremenite lu{pa. Bojata ne e povrzana so kvalitetot ili
i vo koj period, kako i koja li~nost }e `eni. vkusot. Nema razlika vo hranitelnite sostojki
gi vapsuva jajcata. Toa bilo ritual za na jajcata so razli~na boja na lu{pata.
~ista li~nost. Proteinite vo jajcata gi sozdavaat i obno-
vuvaat kletkite vo organizmot. U~estvuvaat vo Najgolemoto jajce vo svetot imalo 5 `ol~ki.
Jajacata za Veligden se vapsuvaat gradbata na muskulite, organite, ko`ata, kosata, ^esto se nesat jajca so 2 `ol~ki. Tie se rezultat
crveni, poradi simbolikata na Hris- antitelata i hormonite. Jajcata se vbrojuvaat vo na brza ovulacija. Produkcija e na mladi koko{-
tovata krv. Prvoto jajce {to se vapsuva malkute hrani {to sodr`at devet aminokiseli- ki. Da ostanat sve`i jajcata se ~uvaat vo karton.
treba da bide crveno i se ~uva do sled- ni koi go snabduvaat kolku 80-100 gr. meso. Presno ile bajato jajce se prepoznava ako vni-
niot Veligden. Se narekuva ,,~uvarku} matelno se pu{tat vo sad so mlaka voda. Sve`oto
a,,. Mu bila pripi{ana magiska mo}. @ol~kata sodr`i lutein i zeaksantin. Dva- vedna{ }e propadne na dnoto, a nesve`oto plovi
ta antioksidansi go podobruvaat zdravjeto na na povr{inata na vodata.
Edna od tehnikite za {arewe na o~ite i gi za{tituvaat od ultravioletovite
jajcata e so vosok. Na odredeni delovi zraci. Vitaminot A, koj se sodr`i vo `ol~kata,
se kape vosok, a potoa vnimatelno se
vadi pri vapsuvaweto. Tie delovi nema Veligdenska salata
da bidat oboeni. Za {arawe se koris-
tat i liv~iwa i cvetovi, koi so maslo Morkovi, sirewe, pavlaka i malku kikiritki.
ili so belka se lepat za lu{pata. Se Prstite se li`at so veligdenskata salata koja e kremasta i vkusna. Se
zavitkuvaat jajcata vo najlonski ~orapi
i se bojosuvaat. vika veligdenska oti morkovot ima boja sli~na na vapsano jajce. Ednos-
tavno i brzo se prigotvuva. Ostava vpe~atok i po izgledot, a ne samo po
Veligdenskite jajca se ukrasuvaat vkusot.
so monista, volnica, pandelki, a Potrebni se 4 vareni morkovi, 50-80 gr feta sirewe, 2 ~e{niwa
kova~ite stavaat razni metalni znaci luk, 1 filxan kikiritki, sol po vkus, 5-6 polni la`ici kisela pavlaka
na lu{pata, a naj~est simbol e krstot.
i magdonos za dekoracija. Morkovite se varat. Koga }e se izladat se ren-
daat na krupno. Se dodava sireweto. Potoa sitno se~kanoto ili gme~eno
luk~e. Se posoluva i se dodavaat krupno meleni kikiritki. Vo smesata se
dodava kiselata pavlaka. Kikiritkite davaat tekstura, a morkovite slat-
kast vkus. Setoa toa se nadopolnuva so vkusot na lukot. Se me{a do izedna~u-
vawe na smesata, koja mo`e da se oblikuva pri servirawe. Za Veligden mo`ete
da ja oblikuvate kako jajce i da se dekorira so gran~iwa magdonos.
ul. "Andon Slabejko"
Tel. 048 / 417 705
ul. "Bra}a Lameski" kamen magacin
Tel. 048 / 415 333
