Page 10 - Неделник Зенит број 647
P. 10
Zenit KULTURA
IZLO@BA VO SKOPJE Kniga za
PR I L E PS K I manastirot
LIKOVNI AVTORI Sv. Georgij vo
od 70-te i 80-te godini Pa{ino Ruvci
Vo Muzejot na sovremenata likovna ki, Jordan Grabul, Risto Kal~evski, Pet- od Cvetko
umetnost vo Skopje otvorena e izlo`bata re Nikoloski...
nalosvena ,,Glavnite punktovi na make- Ruleski
donskata likovna umetnost vo 70-te i -Proektnoto razmisluvawe e del od Manastir Sv. Vm~. Georgij e naslovot
80-te godini,,, ~ij kurator e Marika Bo~- serijata problemski izlo`bi za otkri- na knigata koja avtorot Cvetko Ruleski ja
varova Plavevska. Osven delata od vawe i zbli`uvawe na preodnite prediz- posveti na bo`jiot hram vo seloto
najdobrite umetnici, prezentirani se vikuva~ki preobrazbi, delumno po~nati Pa{ino Ruvci. Monografskoto delo, niz
tvorbi od prilepski avtori koi ostavile vo 60-te godini, akcentirani preku 70-te tekst i fotografii, govori za ktitor e
pe~at vo makedonskata sovremena umet- godini i na nekoj na~in vklopeni vo 80-te @ivko Ko~oski.
nost. Na multimedijalniot proekt mesto godini. Razmisluvawata se bitni i za
obezbedile umetnicite Violeta Bla- 90-te godini, bidej}i promenite ja promo- -Bev voodu{even od ubavinata na hra-
`evska, Bogdan Grabuloski, Kiril Gegos- viraa vozbudlivata i tranziciska likov- mot, rasposlan vrz ramnoto i plodno
na scena - veli Bo~varova. Prilepsko pole. Zatoa go opi{av vo mo-
nografija preku koja gra|anite i isele-
nicite }e bidat predizvikani da go pose-
tat i da u`ivaat vo ubavinite. Za{to
zapi{anoto ostanuva za generaciite -
veli Ruleski.
So blagoslov od crkovnite lica se
sobirale podatocite za otkrivawe na
temelite na starata crkva i izgradbata
na manastirot.
-Daden e kus opis na obr{anskata
parohija. Opi{ani se manastirite vo
sosednite sela so fotografii. Vo vtori-
ot del e opi{an manastirot Sv. Georgij,
od otkrivaweto na temelite na starata
crkva, izgradbata na manastirskata
crkva vrz postojnite temeli, osvetlu-
vaweto, gradbata na konacite, ureduvawe
na prostorot, osvetluvaweto... Seto toa e
ilustrirano so fotografii. Tretiot del
B E L E [ K A KNIGI, KNIGI, A NE KOMPJUTERI!!
Golema vreva se krena vo op{testvo- {to seto go izmislil?! Vo prvoto delo Dositej }e napi{e
vo makedonsko okolu `elbata na nekogo i Na fakultet, izu~uvaj}i ja kni`ev- deka pravilnoto obrazovanie e temel na
nepotrebnoto voveduvawe na kompjuter- sekoj ~ovek. Taka toj se ,,skaral,, se ras-
skata redovna nastava! Edni se Za! A, nosta na site toga{ni JU narodi (pred praval so `itelite na eden grad, koi ve-
pove}e od nastavnicite i roditelite se polovina vek), vo srpskata literatura tile pari za pe~atewe na negovata kniga,
Protiv! (predava{e Dim~e Levkov - prilep~anec) a posle toa pari~nata pomo{ ja prename-
se ,,sretnav,, so pi{uvaweto, mislata i nile za izgradba na kambanarija i kupu-
Mora da e taka, oti ako sme edinstve- ideite na srpskiot prerodbenik Dositej vawe na yvona. Toga{ ja ka`al odnosno
ni i prakti~nite `elbi, nema da ~ini!! Obradovi}. Toa be{e preku kniga, a ne poznatata re~enica: ,,Knigi, knigi, bra}a
preku kompjuter. Go sporeduvaat so zna- moi, a ne kambani i praporci,,. Namesto
Nekoj re~e nekade po televiziive, ~ajni prosvetitelski umovi kako {to se da gradat kambanarija, spored nego, popa-
(koj neveli se{to po socijalnite mre`i i Dekar, Spinoza, Lajbnic, Volter i Gete. metno bi bilo da izgradele 2 u~ili{ta,
TV?), deka iako imame u~ebnici, knigi, Toj e pisatel od 18 vek, roden e 1740 g. edno za ma{kite, a drugo za `enskite
u~enicite pak }e ja pobarale na komp- Pod vlijanije na crkovnita literatura i deca. U{te edna zabele{ka. Za obrazo-
juterot ili tabletot, Vikipedija za da romani, rano se zamona{uva. Podocna, vanieto na `enskite deca e neophodno
proverat dali e ne{toto to~no?! razo~aran od hipokrizijata na mona{ki- posebno u~ili{te, istaknuvaj}i ja Maj-
ot `ivot se odre~uva od crkovnite idei kata kako prv i najdobar u~itel na svoite
^udo nekoe! Zar mislat deka i mla- i pokrenuva prosvetitelska misija vo deca.
dite, a i nie starive sme ,,izbudaleni,, Srbija temelena na filozofijata na
ili ,,mrdnati,, vo kompjuterite i table- zdraviot razum i slobodnoto odlu~uva- Nobelovecot Ivo Andri} vo epohal-
tite i smart telefonite?! ^ekaj, da we. Na univerzitetot vo Germanija gi noto delo ,,Mostot na Drina,, napi{al
pra{am?! Ami toj ,,gazdata,, na taa va{a napi{al delata ,,Soveti na zdraviot ra- ,,Ilija, Ilija nemoj da ja zaboravi{ majka
Vikipedija, toa {to go napi{al go izmis- zum,, i avtobiografskoto ,,@ivot i Pri- ti,,! Ova go rekla edna majka koga Turcite
lil?! Ili, toj go prepi{al i go vnesol klu~uvawa,,. gi zemale zdravite 7 godi{ni deca da gi
seto toa vo taa ,,svetska,, Vikipedija od
knigite! Ili, mo`ebi tolku bil gramoten
IZLO@BA VO SKOPJE Kniga za
PR I L E PS K I manastirot
LIKOVNI AVTORI Sv. Georgij vo
od 70-te i 80-te godini Pa{ino Ruvci
Vo Muzejot na sovremenata likovna ki, Jordan Grabul, Risto Kal~evski, Pet- od Cvetko
umetnost vo Skopje otvorena e izlo`bata re Nikoloski...
nalosvena ,,Glavnite punktovi na make- Ruleski
donskata likovna umetnost vo 70-te i -Proektnoto razmisluvawe e del od Manastir Sv. Vm~. Georgij e naslovot
80-te godini,,, ~ij kurator e Marika Bo~- serijata problemski izlo`bi za otkri- na knigata koja avtorot Cvetko Ruleski ja
varova Plavevska. Osven delata od vawe i zbli`uvawe na preodnite prediz- posveti na bo`jiot hram vo seloto
najdobrite umetnici, prezentirani se vikuva~ki preobrazbi, delumno po~nati Pa{ino Ruvci. Monografskoto delo, niz
tvorbi od prilepski avtori koi ostavile vo 60-te godini, akcentirani preku 70-te tekst i fotografii, govori za ktitor e
pe~at vo makedonskata sovremena umet- godini i na nekoj na~in vklopeni vo 80-te @ivko Ko~oski.
nost. Na multimedijalniot proekt mesto godini. Razmisluvawata se bitni i za
obezbedile umetnicite Violeta Bla- 90-te godini, bidej}i promenite ja promo- -Bev voodu{even od ubavinata na hra-
`evska, Bogdan Grabuloski, Kiril Gegos- viraa vozbudlivata i tranziciska likov- mot, rasposlan vrz ramnoto i plodno
na scena - veli Bo~varova. Prilepsko pole. Zatoa go opi{av vo mo-
nografija preku koja gra|anite i isele-
nicite }e bidat predizvikani da go pose-
tat i da u`ivaat vo ubavinite. Za{to
zapi{anoto ostanuva za generaciite -
veli Ruleski.
So blagoslov od crkovnite lica se
sobirale podatocite za otkrivawe na
temelite na starata crkva i izgradbata
na manastirot.
-Daden e kus opis na obr{anskata
parohija. Opi{ani se manastirite vo
sosednite sela so fotografii. Vo vtori-
ot del e opi{an manastirot Sv. Georgij,
od otkrivaweto na temelite na starata
crkva, izgradbata na manastirskata
crkva vrz postojnite temeli, osvetlu-
vaweto, gradbata na konacite, ureduvawe
na prostorot, osvetluvaweto... Seto toa e
ilustrirano so fotografii. Tretiot del
B E L E [ K A KNIGI, KNIGI, A NE KOMPJUTERI!!
Golema vreva se krena vo op{testvo- {to seto go izmislil?! Vo prvoto delo Dositej }e napi{e
vo makedonsko okolu `elbata na nekogo i Na fakultet, izu~uvaj}i ja kni`ev- deka pravilnoto obrazovanie e temel na
nepotrebnoto voveduvawe na kompjuter- sekoj ~ovek. Taka toj se ,,skaral,, se ras-
skata redovna nastava! Edni se Za! A, nosta na site toga{ni JU narodi (pred praval so `itelite na eden grad, koi ve-
pove}e od nastavnicite i roditelite se polovina vek), vo srpskata literatura tile pari za pe~atewe na negovata kniga,
Protiv! (predava{e Dim~e Levkov - prilep~anec) a posle toa pari~nata pomo{ ja prename-
se ,,sretnav,, so pi{uvaweto, mislata i nile za izgradba na kambanarija i kupu-
Mora da e taka, oti ako sme edinstve- ideite na srpskiot prerodbenik Dositej vawe na yvona. Toga{ ja ka`al odnosno
ni i prakti~nite `elbi, nema da ~ini!! Obradovi}. Toa be{e preku kniga, a ne poznatata re~enica: ,,Knigi, knigi, bra}a
preku kompjuter. Go sporeduvaat so zna- moi, a ne kambani i praporci,,. Namesto
Nekoj re~e nekade po televiziive, ~ajni prosvetitelski umovi kako {to se da gradat kambanarija, spored nego, popa-
(koj neveli se{to po socijalnite mre`i i Dekar, Spinoza, Lajbnic, Volter i Gete. metno bi bilo da izgradele 2 u~ili{ta,
TV?), deka iako imame u~ebnici, knigi, Toj e pisatel od 18 vek, roden e 1740 g. edno za ma{kite, a drugo za `enskite
u~enicite pak }e ja pobarale na komp- Pod vlijanije na crkovnita literatura i deca. U{te edna zabele{ka. Za obrazo-
juterot ili tabletot, Vikipedija za da romani, rano se zamona{uva. Podocna, vanieto na `enskite deca e neophodno
proverat dali e ne{toto to~no?! razo~aran od hipokrizijata na mona{ki- posebno u~ili{te, istaknuvaj}i ja Maj-
ot `ivot se odre~uva od crkovnite idei kata kako prv i najdobar u~itel na svoite
^udo nekoe! Zar mislat deka i mla- i pokrenuva prosvetitelska misija vo deca.
dite, a i nie starive sme ,,izbudaleni,, Srbija temelena na filozofijata na
ili ,,mrdnati,, vo kompjuterite i table- zdraviot razum i slobodnoto odlu~uva- Nobelovecot Ivo Andri} vo epohal-
tite i smart telefonite?! ^ekaj, da we. Na univerzitetot vo Germanija gi noto delo ,,Mostot na Drina,, napi{al
pra{am?! Ami toj ,,gazdata,, na taa va{a napi{al delata ,,Soveti na zdraviot ra- ,,Ilija, Ilija nemoj da ja zaboravi{ majka
Vikipedija, toa {to go napi{al go izmis- zum,, i avtobiografskoto ,,@ivot i Pri- ti,,! Ova go rekla edna majka koga Turcite
lil?! Ili, toj go prepi{al i go vnesol klu~uvawa,,. gi zemale zdravite 7 godi{ni deca da gi
seto toa vo taa ,,svetska,, Vikipedija od
knigite! Ili, mo`ebi tolku bil gramoten
