Page 11 - Неделник Зенит број 625
P. 11
KULTURA 20 noemvri 2020 11
Mnogu ARHAIZMI,
apsurdi TURCIZMI I
U[TE NE[TO
JJAAZZII^^EENN PI[UVA: Se redat apsurdite. Visok politi~ar
AAGGOOLL veli: ,,Makedonskiot jazik e realnost i Firan
BLAGOJA toa sekoj mora da go po~ituva,,. Da! To~no
IV^ESKI e toa. No, dali nie, Makedoncite, ja po- Ubavo e koga mo`e da se popra-
~ituvame taa realnost? Slu{ame iz- vi nastanatiot firan, a u{te pou-
Me|udr`avna makedonsko-bugar- vesna gospo|a od Institutot za makedon- bavo e da se gleda kako poleka is-
ska komisija }e gi prou~uvala istoris- ski jazik ,,Krste Misirkov,,. Zboruva, ~eznuva, se ~isti i se oporavuva.
kite nastani. ]e barala ,,munasip,, za deka tie, od Institutot vlo`uvale go-
istoriskite fakti. Apsurd! No, toj ap- lemi napori za otstranuvawe na nekoi Koga bevme deca, obo`avavme
surd }e go ostavime. Postojat drugi devijantni pojavi. Veli: ,,Site na{i na- da go napravime najgolemiot firan.
apsurdi koi go svrtat vnimanieto. Si- pori ne vrodija so plod,,. Ova sme go Detskite igri naj~esto izobiluvaa
te, bukvalno site - novinari, prezen- slu{ale i od drugi lu|e, no ~udno e deka so {to pove}e rasfrleni igra~ki.
teri, politi~ari, site odnosnata ko- go slu{ame toa od lingvist, ekspert za Gi razglobuvavme igra~kite na naj-
misija ja vikaat ,,istoriska komisija,,. jazikot. Dali pomisluva nekoj {to bi mo- sitni del~iwa. Potoa tie najsitni-
Zna~i, {tom treba da se prou~uva is- `elo da zna~i toa - ,,Da vrodi so plod,,? te mo`ea da predizvikaat ogromna
torijata, komisijata }e bide istoris- Kako mo`e na ne{to ili na nekogo ne{to bolka koga bea nagazeni od na{ite
ka. Za vremeto na ovaa pandemija, pos- da mu se vrodi?! Vrodenosta postoi u{te roditeli. Toj firan trae{e i tra-
tojat ili mo`at da postojat, rano-raz- od sozdavaweto, se nosi od ra|awe, taa e e{e dodeka ne porasnavme. Da ne
ni komisii koi se zanimavaat, go prou- nasledna, genetska. Nikoj nikomu ni{to mo`e{ da dois~isti{. Ako ima{e
~uvaat virusot ,,korona,,. Spored taa ne mo`e da mu vrodi, pa u{te i da mu vro- uslovi, na{ite igri vklu~uvaa i
logika nekoja vakva komisija bi se vi- di so plod. Ogromna mana ni e, nam, na mnogu zemja i kal. So raznobojnite
kala ,,virusna komisija,,. Makedoncite, da go kalkirame srpskiot kofi~iwa i lopat~iwa se upatu-
jazik. Srbite velat - ,,Urodi}e plodom,, vavme na baranoto mesto i }e za-
Drug apsurd! Vo sredinata na ok- i nie - ,,]e vrodi so plod,,. Gluposti! Gos- po~nevme so na{ite grandiozni
tomvri Prilep be{e oblepen so plaka- po|ata zboruva deka vlo`uvale golemi gradbi. Ne ja zabele`uvavme ni
ti. Se izvestuvaat gra|anite od U.Z. napori. Mo`e{e da ka`e deka tie ne do- kalta pod noktite, nitu malite
,,Centar,, deka }e imalo sredba so gra- nesle rezultati, ne rodile plod, ne do- kam~enca koi ne skokotkaa vo kosa-
dona~alnikot (prilepski) vo golemata nesle plod i kojznae u{te kako. No, ete! ta i ni vleguvaa pod bluzata, a nitu
sala na NUCK ,,Marko Cepenkov,,. ]e go Gospo|a od Institutot za makedonski ja- pa onie pogolemite koi ni se sobi-
privedeme celiot tekst, onaka kako zik veli deka nivnite napori ne vrodile raa vo skutot. Uspevavme da ostavi-
{to go zapomnavme: so plod. Bravo, gospo|o! Makedonskiot me kallivi tragi i na liceto, nase-
jazik e realnost, neli? Vo koja realnost kade to~ki, linii i otpe~atoci.
SREDBA NA GRA\ANI `iveete vie?! Sekoj den pravevme razli~no remek
U.Z. CENTAR delo od kal i zemja po {totuku is-
PRILEP Ponatamu! Virusot ,,korona,, sozdava pranata obleka. Roditelite najmno-
SO GRADONA^ALNIK golemi zdravstveni problem. Slu{ame gu se lutea na svoite neprepoznat-
NA OP[TINA PRILEP, na TV, prezenterkata izvestuva deka livi deca. Sre}a firanot mo`e{e
ILIJA JOVANOSKI bile inficirani (vo nekoj gradinka) dve lesno da se popravi so malku voda
PO^ETOK 19 ^ASOT negovatelki i kuvarot. A {to rabotat, i sapun, a neumornite roditeli toa
VO GOLEMA SALA tie ,,negovatelkite,,? Neli tie neguvaat dobro go znaat.
NA NUCK ,,MARKO CEPENKOV,, deca? Zar ne e pojasno od jasno deka tie
se ,,neguvatelki,, a ne ,,negovatelki,,. Sega pove}eto roditeli ne im
Ete taka. Sredba na gra|ani (names- Ona so ,,kuvarot,, e posebna prikazna. dozvoluvaat na decata da pravat
to: gra|anite). Vo golema sala (names- Sme imale ragovor so ~ovek koj objasnuva- firan od sebe si i od sé okolu niv.
to: golemata sala). Pa i polupismen {e deka tatko mu bil kuvar vo nekoja Polesno im e da im go dadat mobil-
~ovek }e gi zabele`i ovie gre{ki. ]e fabrika. Go pra{avme, {to rabotel niot telefon ili tablet i da skub-
mu bide jasno deka privedenite imenki tatko mu tamu? -Pa gotvi - objasnuva ~o- nat malku mir i ti{ina. Decata }e
treba da bidat ~lenuvani. Koj li go vekot. -A zo{to, toga{, ne e gotva~ - go ostanat tivki, ~isti i skoro pa ne-
pi{uval ovoj tekst? Sigurno ne e kuri- pra{uvame? -A, toa, pa ne znam, site ve- postoe~ki, no za `al nikoga{ nema
rot od Op{tinata. Sigurno go pi{uval lat taka, - odgovara! Taka e! Site velat da znaat kako e da se bide firan.
~ovek zadol`en za toa i koj zema plata taka. Eve toa go slu{ame i od na{ive
za toa! Nie ne go znaeme avtorot, no nacionalni TV. Firan e turcizam koj poteknuva
znaeme deka e toa oficijalno soop{te- od turskiot zbor viran. Vo makedon-
nie od na{ata Op{tina. Go znaeme i Za kraj, citirame kratok tekst od skiot jazik se koristi so zna~ewe
toa deka odnosniot avtor í nanesol prezenterka: ,,]e se re{i toa so aneks na upropasten, uni{ten, opusto{en,
sram na Op{tinata. ili so propratno pismo,,. PRIDRU@NO valkan, ne~ist i toa vo uloga na
pismo, gospo|o, ne PROPRATNO. pridavka.
Nina Naseska
Mnogu ARHAIZMI,
apsurdi TURCIZMI I
U[TE NE[TO
JJAAZZII^^EENN PI[UVA: Se redat apsurdite. Visok politi~ar
AAGGOOLL veli: ,,Makedonskiot jazik e realnost i Firan
BLAGOJA toa sekoj mora da go po~ituva,,. Da! To~no
IV^ESKI e toa. No, dali nie, Makedoncite, ja po- Ubavo e koga mo`e da se popra-
~ituvame taa realnost? Slu{ame iz- vi nastanatiot firan, a u{te pou-
Me|udr`avna makedonsko-bugar- vesna gospo|a od Institutot za makedon- bavo e da se gleda kako poleka is-
ska komisija }e gi prou~uvala istoris- ski jazik ,,Krste Misirkov,,. Zboruva, ~eznuva, se ~isti i se oporavuva.
kite nastani. ]e barala ,,munasip,, za deka tie, od Institutot vlo`uvale go-
istoriskite fakti. Apsurd! No, toj ap- lemi napori za otstranuvawe na nekoi Koga bevme deca, obo`avavme
surd }e go ostavime. Postojat drugi devijantni pojavi. Veli: ,,Site na{i na- da go napravime najgolemiot firan.
apsurdi koi go svrtat vnimanieto. Si- pori ne vrodija so plod,,. Ova sme go Detskite igri naj~esto izobiluvaa
te, bukvalno site - novinari, prezen- slu{ale i od drugi lu|e, no ~udno e deka so {to pove}e rasfrleni igra~ki.
teri, politi~ari, site odnosnata ko- go slu{ame toa od lingvist, ekspert za Gi razglobuvavme igra~kite na naj-
misija ja vikaat ,,istoriska komisija,,. jazikot. Dali pomisluva nekoj {to bi mo- sitni del~iwa. Potoa tie najsitni-
Zna~i, {tom treba da se prou~uva is- `elo da zna~i toa - ,,Da vrodi so plod,,? te mo`ea da predizvikaat ogromna
torijata, komisijata }e bide istoris- Kako mo`e na ne{to ili na nekogo ne{to bolka koga bea nagazeni od na{ite
ka. Za vremeto na ovaa pandemija, pos- da mu se vrodi?! Vrodenosta postoi u{te roditeli. Toj firan trae{e i tra-
tojat ili mo`at da postojat, rano-raz- od sozdavaweto, se nosi od ra|awe, taa e e{e dodeka ne porasnavme. Da ne
ni komisii koi se zanimavaat, go prou- nasledna, genetska. Nikoj nikomu ni{to mo`e{ da dois~isti{. Ako ima{e
~uvaat virusot ,,korona,,. Spored taa ne mo`e da mu vrodi, pa u{te i da mu vro- uslovi, na{ite igri vklu~uvaa i
logika nekoja vakva komisija bi se vi- di so plod. Ogromna mana ni e, nam, na mnogu zemja i kal. So raznobojnite
kala ,,virusna komisija,,. Makedoncite, da go kalkirame srpskiot kofi~iwa i lopat~iwa se upatu-
jazik. Srbite velat - ,,Urodi}e plodom,, vavme na baranoto mesto i }e za-
Drug apsurd! Vo sredinata na ok- i nie - ,,]e vrodi so plod,,. Gluposti! Gos- po~nevme so na{ite grandiozni
tomvri Prilep be{e oblepen so plaka- po|ata zboruva deka vlo`uvale golemi gradbi. Ne ja zabele`uvavme ni
ti. Se izvestuvaat gra|anite od U.Z. napori. Mo`e{e da ka`e deka tie ne do- kalta pod noktite, nitu malite
,,Centar,, deka }e imalo sredba so gra- nesle rezultati, ne rodile plod, ne do- kam~enca koi ne skokotkaa vo kosa-
dona~alnikot (prilepski) vo golemata nesle plod i kojznae u{te kako. No, ete! ta i ni vleguvaa pod bluzata, a nitu
sala na NUCK ,,Marko Cepenkov,,. ]e go Gospo|a od Institutot za makedonski ja- pa onie pogolemite koi ni se sobi-
privedeme celiot tekst, onaka kako zik veli deka nivnite napori ne vrodile raa vo skutot. Uspevavme da ostavi-
{to go zapomnavme: so plod. Bravo, gospo|o! Makedonskiot me kallivi tragi i na liceto, nase-
jazik e realnost, neli? Vo koja realnost kade to~ki, linii i otpe~atoci.
SREDBA NA GRA\ANI `iveete vie?! Sekoj den pravevme razli~no remek
U.Z. CENTAR delo od kal i zemja po {totuku is-
PRILEP Ponatamu! Virusot ,,korona,, sozdava pranata obleka. Roditelite najmno-
SO GRADONA^ALNIK golemi zdravstveni problem. Slu{ame gu se lutea na svoite neprepoznat-
NA OP[TINA PRILEP, na TV, prezenterkata izvestuva deka livi deca. Sre}a firanot mo`e{e
ILIJA JOVANOSKI bile inficirani (vo nekoj gradinka) dve lesno da se popravi so malku voda
PO^ETOK 19 ^ASOT negovatelki i kuvarot. A {to rabotat, i sapun, a neumornite roditeli toa
VO GOLEMA SALA tie ,,negovatelkite,,? Neli tie neguvaat dobro go znaat.
NA NUCK ,,MARKO CEPENKOV,, deca? Zar ne e pojasno od jasno deka tie
se ,,neguvatelki,, a ne ,,negovatelki,,. Sega pove}eto roditeli ne im
Ete taka. Sredba na gra|ani (names- Ona so ,,kuvarot,, e posebna prikazna. dozvoluvaat na decata da pravat
to: gra|anite). Vo golema sala (names- Sme imale ragovor so ~ovek koj objasnuva- firan od sebe si i od sé okolu niv.
to: golemata sala). Pa i polupismen {e deka tatko mu bil kuvar vo nekoja Polesno im e da im go dadat mobil-
~ovek }e gi zabele`i ovie gre{ki. ]e fabrika. Go pra{avme, {to rabotel niot telefon ili tablet i da skub-
mu bide jasno deka privedenite imenki tatko mu tamu? -Pa gotvi - objasnuva ~o- nat malku mir i ti{ina. Decata }e
treba da bidat ~lenuvani. Koj li go vekot. -A zo{to, toga{, ne e gotva~ - go ostanat tivki, ~isti i skoro pa ne-
pi{uval ovoj tekst? Sigurno ne e kuri- pra{uvame? -A, toa, pa ne znam, site ve- postoe~ki, no za `al nikoga{ nema
rot od Op{tinata. Sigurno go pi{uval lat taka, - odgovara! Taka e! Site velat da znaat kako e da se bide firan.
~ovek zadol`en za toa i koj zema plata taka. Eve toa go slu{ame i od na{ive
za toa! Nie ne go znaeme avtorot, no nacionalni TV. Firan e turcizam koj poteknuva
znaeme deka e toa oficijalno soop{te- od turskiot zbor viran. Vo makedon-
nie od na{ata Op{tina. Go znaeme i Za kraj, citirame kratok tekst od skiot jazik se koristi so zna~ewe
toa deka odnosniot avtor í nanesol prezenterka: ,,]e se re{i toa so aneks na upropasten, uni{ten, opusto{en,
sram na Op{tinata. ili so propratno pismo,,. PRIDRU@NO valkan, ne~ist i toa vo uloga na
pismo, gospo|o, ne PROPRATNO. pridavka.
Nina Naseska
