Page 10 - Неделник Зенит број 625
P. 10
Zenit KULTURA
NOVA ZBIRKA NA PESNI PREMIERA ”Kamenot”
V SREDA
”O~i polni na scenata
son~evina” od
Andriana V teatar v sreda premierno }e revizija i poednostavuvawe na mina-
Risteska bide izvedena pretstavata “Kamenot“ toto. Pretstavata e vo fragmentarna
od Marijus Fon Majenburg vo re`ija na struktura. Dejstvoto skoka niz raz-
Potesesata Andriana Risteska na merak- Kristina Dimitrova. Premierata, so li~ni godini i se sozdava neobi~na i
liite na poezijata im ponudi nov dar. Ja korona pandemijata, }e se se odviva groteskna stvarnost. Gleda~ot svedo-
objavi zbirkata poezija “O~i polni son~evi- spored protokolite za za{tita od Ko- ~i za somne`ot vo minatoto i nedoraz-
na“ so 45 pesni. So silni, superiorni stiho- vid 19. ]e mo`at da ja sledat samo 30 birawata denes. Koga se otkriva vis-
vite predivikuva prijatno treperewe na otsto gleda~i od broj na sedi{tata vo tinata, doa|a vra}awe na hronolo{ki
du{ata. salata. po~etok. Krajot ostava bez zaklu~ok,
Toa {to poetot mo`e da go stori so svoja- Spored Dimitrova tekstot e hro- no soznanieto za razbiraweto na
ta poezija, ni majstor ne mo`e da go istkae na nika za semejstvo me|u 1935 i 1993 semejstvoto i minatoto e sekoga{
ma{ina. Recenzentot Gordana Petrov Takec godina. promeneto. So razni, dobro name-
zabele`uva deka Risteska e ve~en i neu- steni dramatur{ki instalacii,
moren voin vo potraga po ve~na qubov kako -Dramata e del od germanskata Fon Majenburg go istra`uva
simbol za pripa|awe, zaedni{tvo i kompakt- istorija, zadr`uvaj}i se na ovie 60 odnosot me|u istorijata i iden-
na celina na eden dom, na edno semejstvo. godini minati vo semejni tajni, lagi i titetot.
izmami, no i vo ~uvstvo na vina i od-
-Stihovite se za sekoe vreme, sekoga{ govornost. Stanuva zbor za pojava vo Dekonstruktivisti~kiot pri-
aktuelni, bezvremenski i se ~itaat ve~no. koja semejstvo bega od vinata so stap se sledi preku mitot, se
Tie se `iva materija koja postojano ra|a i se reobmisluva istorijata i kako
obnovuva stremej}i se kon opstojuvawe, mitovite se pretvoraat vo te-
napredok, raste` i povozvi{ena, poskapoce- melna prikazna za identitetot.
na i poimpresivna ubavina... Zrelosta znae Se koristi strukturata da se
smelo i gordo da ja otvori vratata na noviot istakne problemati~nata i zbu-
den, na izgrejsonceto, na svetlinata, da gi nuva~ka priroda na pameteweto
prifati so dvete race ubavinite na `ivotot i identitetot, ilustriraj}i kako
i da gi podari na du{ata na ~itatelot. dvata elementi komuniciraat i
Zbirkata vnesuva sve`ina niz silen fond na se me{aat me|usebno.
izrazi - poso~uva Takec.
Pretstavatas se zanimava so
“...Seta nade` {to ja imav, predizvikot za dramaturzi, re-
ja pu{tiv visoko da poleta, `iseri, pisateli i umetnici vo
A ottamu iljadnici ptici mi doletaa, povoeniot period, kako se ~uvst-
vol{ebna pesna vuvaat predcite denes vo nas. Se
na{iroko se razlea, nudi uvid vo `elbata za dozna-
do mene stigna, vawe na vistinata bez samopovredu-
srceto mi go raspea.“ vawe, odnosno bez o{tetuvawe na po-
zitivnata samopercepcija - veli Di-
Ova se stihovi od naslovnata pesna na mitrova.
njanovata zbirka. Risteska e avtor na nagra- Igraat Nata{a A~anski, Katerina
denata zbirka “Cvet vo amanet“. I drugite ^akmakoska - Klin~eska, Dimitar
stihovi bile nagraduvani. Del se objaveni vo \or|ievski, Jasmina Micovska - Stan-
antologijata “Quboven ~ardak“. koska, Marija Dimitrova i Ilija
Vol~eski.
IZLO@BA Sliki ”Od memorijata” na Bedi Ibrahim
“Od memorijata“ e tematskata izlo`- dividualniot i kolektiven zaborav. Ot- nite na redot koi vladeat so kosmi~kiot
ba od umetnikot Bedi Ibrahim {to se ot- tuka, vo fonot, vo potekstot na delata, princip, so principot na neraskinlivata
vori deneska vo Likovnata galerija od CK avtorot vo izvesna smisla, se prepoznava vrska na vremeto minato so vremeto sega{-
“Marko Cepenkov“. sebe si i se prezentira kako konarator, no - veli Pirkoska.
sou~esnik, nadopolnuvaj}i ja igrata na na-
Za Kon~a Pirkoska, avtorot referi- ratorite {to se odviva me|u imaginaci- Ibrahim e diplomec na FLU na odd-
ra vremenski fragmenti, akumulirani se- jata i realnosta. elot za skulptura. Prestojuval na Univer-
}avawa, suptilno zapi{ani vo mentalniot ziteti vo Istanbul i vo ateljeto na pozna-
i emotivno vizueliziran dnevnik. Niz rememoriraweto se raska`uvaat tiot arhitekt Xengis Bekta{. Istra`uval
razli~ni prikazni, potsetuvaj}i gi nab- i vo Kapadokija. Redoven profesor e na
-Izborot od stranicite na dnevni- quduva~ite na bitni univerzalni pora- vajarskiot oddel i aktuelen dekan na
kot se selektirani na 9 razli~no into- ki... FLU. Se zanimava i so slikarstvo i sce-
nirani redi mejd predmeti. Insistiraj}i nografija. Imal nad 20 samostojni izlo`-
na izvorna morfologija, samo so minimal- Interdisciplinarniot skulptorsko- bi vo zemjata i vo stranstvo i brojni grup-
na skulptorska i koloristi~ka interven- slikarski koncept ne samo {to ja dogra- ni u~estva na lokalnata i me|unarodnata
cija i kombinacija, na skulpturite i ob- duva li~nata kreativna arhitektura na scena. Dobitnik e na tri nacionalni i me-
jektite im ja deli ulogata na naratori. vremeto, tuku niz sozdavaweto referira |unarodni nagradi.
Govorat za funkcijata vo vremeto i za in- dlaboko razbirawe i po~ituvawe na zako-
NOVA ZBIRKA NA PESNI PREMIERA ”Kamenot”
V SREDA
”O~i polni na scenata
son~evina” od
Andriana V teatar v sreda premierno }e revizija i poednostavuvawe na mina-
Risteska bide izvedena pretstavata “Kamenot“ toto. Pretstavata e vo fragmentarna
od Marijus Fon Majenburg vo re`ija na struktura. Dejstvoto skoka niz raz-
Potesesata Andriana Risteska na merak- Kristina Dimitrova. Premierata, so li~ni godini i se sozdava neobi~na i
liite na poezijata im ponudi nov dar. Ja korona pandemijata, }e se se odviva groteskna stvarnost. Gleda~ot svedo-
objavi zbirkata poezija “O~i polni son~evi- spored protokolite za za{tita od Ko- ~i za somne`ot vo minatoto i nedoraz-
na“ so 45 pesni. So silni, superiorni stiho- vid 19. ]e mo`at da ja sledat samo 30 birawata denes. Koga se otkriva vis-
vite predivikuva prijatno treperewe na otsto gleda~i od broj na sedi{tata vo tinata, doa|a vra}awe na hronolo{ki
du{ata. salata. po~etok. Krajot ostava bez zaklu~ok,
Toa {to poetot mo`e da go stori so svoja- Spored Dimitrova tekstot e hro- no soznanieto za razbiraweto na
ta poezija, ni majstor ne mo`e da go istkae na nika za semejstvo me|u 1935 i 1993 semejstvoto i minatoto e sekoga{
ma{ina. Recenzentot Gordana Petrov Takec godina. promeneto. So razni, dobro name-
zabele`uva deka Risteska e ve~en i neu- steni dramatur{ki instalacii,
moren voin vo potraga po ve~na qubov kako -Dramata e del od germanskata Fon Majenburg go istra`uva
simbol za pripa|awe, zaedni{tvo i kompakt- istorija, zadr`uvaj}i se na ovie 60 odnosot me|u istorijata i iden-
na celina na eden dom, na edno semejstvo. godini minati vo semejni tajni, lagi i titetot.
izmami, no i vo ~uvstvo na vina i od-
-Stihovite se za sekoe vreme, sekoga{ govornost. Stanuva zbor za pojava vo Dekonstruktivisti~kiot pri-
aktuelni, bezvremenski i se ~itaat ve~no. koja semejstvo bega od vinata so stap se sledi preku mitot, se
Tie se `iva materija koja postojano ra|a i se reobmisluva istorijata i kako
obnovuva stremej}i se kon opstojuvawe, mitovite se pretvoraat vo te-
napredok, raste` i povozvi{ena, poskapoce- melna prikazna za identitetot.
na i poimpresivna ubavina... Zrelosta znae Se koristi strukturata da se
smelo i gordo da ja otvori vratata na noviot istakne problemati~nata i zbu-
den, na izgrejsonceto, na svetlinata, da gi nuva~ka priroda na pameteweto
prifati so dvete race ubavinite na `ivotot i identitetot, ilustriraj}i kako
i da gi podari na du{ata na ~itatelot. dvata elementi komuniciraat i
Zbirkata vnesuva sve`ina niz silen fond na se me{aat me|usebno.
izrazi - poso~uva Takec.
Pretstavatas se zanimava so
“...Seta nade` {to ja imav, predizvikot za dramaturzi, re-
ja pu{tiv visoko da poleta, `iseri, pisateli i umetnici vo
A ottamu iljadnici ptici mi doletaa, povoeniot period, kako se ~uvst-
vol{ebna pesna vuvaat predcite denes vo nas. Se
na{iroko se razlea, nudi uvid vo `elbata za dozna-
do mene stigna, vawe na vistinata bez samopovredu-
srceto mi go raspea.“ vawe, odnosno bez o{tetuvawe na po-
zitivnata samopercepcija - veli Di-
Ova se stihovi od naslovnata pesna na mitrova.
njanovata zbirka. Risteska e avtor na nagra- Igraat Nata{a A~anski, Katerina
denata zbirka “Cvet vo amanet“. I drugite ^akmakoska - Klin~eska, Dimitar
stihovi bile nagraduvani. Del se objaveni vo \or|ievski, Jasmina Micovska - Stan-
antologijata “Quboven ~ardak“. koska, Marija Dimitrova i Ilija
Vol~eski.
IZLO@BA Sliki ”Od memorijata” na Bedi Ibrahim
“Od memorijata“ e tematskata izlo`- dividualniot i kolektiven zaborav. Ot- nite na redot koi vladeat so kosmi~kiot
ba od umetnikot Bedi Ibrahim {to se ot- tuka, vo fonot, vo potekstot na delata, princip, so principot na neraskinlivata
vori deneska vo Likovnata galerija od CK avtorot vo izvesna smisla, se prepoznava vrska na vremeto minato so vremeto sega{-
“Marko Cepenkov“. sebe si i se prezentira kako konarator, no - veli Pirkoska.
sou~esnik, nadopolnuvaj}i ja igrata na na-
Za Kon~a Pirkoska, avtorot referi- ratorite {to se odviva me|u imaginaci- Ibrahim e diplomec na FLU na odd-
ra vremenski fragmenti, akumulirani se- jata i realnosta. elot za skulptura. Prestojuval na Univer-
}avawa, suptilno zapi{ani vo mentalniot ziteti vo Istanbul i vo ateljeto na pozna-
i emotivno vizueliziran dnevnik. Niz rememoriraweto se raska`uvaat tiot arhitekt Xengis Bekta{. Istra`uval
razli~ni prikazni, potsetuvaj}i gi nab- i vo Kapadokija. Redoven profesor e na
-Izborot od stranicite na dnevni- quduva~ite na bitni univerzalni pora- vajarskiot oddel i aktuelen dekan na
kot se selektirani na 9 razli~no into- ki... FLU. Se zanimava i so slikarstvo i sce-
nirani redi mejd predmeti. Insistiraj}i nografija. Imal nad 20 samostojni izlo`-
na izvorna morfologija, samo so minimal- Interdisciplinarniot skulptorsko- bi vo zemjata i vo stranstvo i brojni grup-
na skulptorska i koloristi~ka interven- slikarski koncept ne samo {to ja dogra- ni u~estva na lokalnata i me|unarodnata
cija i kombinacija, na skulpturite i ob- duva li~nata kreativna arhitektura na scena. Dobitnik e na tri nacionalni i me-
jektite im ja deli ulogata na naratori. vremeto, tuku niz sozdavaweto referira |unarodni nagradi.
Govorat za funkcijata vo vremeto i za in- dlaboko razbirawe i po~ituvawe na zako-
