Page 9 - Неделник Зенит број 639
P. 9
INTERVJU 5 mart 2021 9
D-r Marjan Petreski (1982) e redoven profesor po ekonomija na preku prepolovuvawe na planiraniot buxetski
iverzitetot Amerikan kolex vo Skopje. Rodum e od Prilep. Toj deficit, me|utoa po pandemijata }e bide neophod-
e doktor na ekonomski nauki od Univerzitetot Staford{ir, no ponatamo{no konsolidirawe. Toa ne zna~i deka
lika Britanija, i post-doktor od Univerzitetot Mi~igen, SAD. dr`avata }e treba da gi zategne site remeni, no
neodamna e predlo`en za ~len na Sovetot na Narodnata banka deka }e mora da se fokusira na pametno tro{ewe.
RSM. Negovata ekspertiza e vo oblasta na monetarnata politi-
i pazarot na trud vo tranziciskite ekonomii. Ima objaveno nad ]e bidat li nu`ni korekcii vo fiskalnata
00 nau~ni trudovi, od koi 33 vo spisanija so impakt faktor na politika, se razbira nagore i so nepopularni
merki?
Veb of sajans.
Po zavr{uvaweto na pandemijata, sekako da.
ema deka dokolku pan- u~ilnici kon u~ewe od dale~ina. Vo normalni uslovi } Nema dilemi. Mojot li~en stav e deka zategnu-
`i, toga{ va`nosta na e re~evme deka se nemo`ni takva promena vo kratko vawata ne treba da bidat nagli. Treba da bidat
e i ponatamu golema. vreme. Ne zna~i ova deka onlajn obrazovanieto nema kombinacija od pove}e merki. Prvenstveno, kon-
ie iskoristivme golem svoi problemi, ili deka efektivnosta na onlajn e ista solidacijata treba da prodol`i vo nasoka na
r dosega. Sekoe ponat- kako vo u~ilnica. Me|utoa, imaj}i gi predvid okolnos- eliminacija na sekakov vid neproduktivni tro{e-
r`avna pomo{ na fir- tite, u~eweto na dale~ina se poka`a kako solidna wa vo dr`avniot buxet. Vtoro, i pokraj toa {to e
alternativa. Po pandemijata, sekako deka u~eweto }e se baven proces, strukturata na tro{ewata mora da
sé pote{ko za mena- vrati vo u~ilnica, me|utoa nekoi pridobivki sigurno }e se podobruva, vo smisla na pogolema alokacija na
ocesot na imunizacija se zadr`at i }e inspiriraat strukturna promena. dr`avnite sredstva kon proekti koi nosat pogole-
ektiven. Pri pandemi- Vtoriot primer e pazarot na trud. Se poka`a deka odre- ma dodadena vrednost za ekonomijata na dolg rok.
oddr{ka da se fokusi- deni profesii mo`e da ja izvr{uvaat rabotata preku Treto, fokusot vrz namaluvawe na sivata ekonomi-
zvojot, a da se minimi- tele-rabotewe ili rabota od doma. Kaj nekoi od niv, ja mora da bide silen. Toa }e ja pro{iri dano~nata
nta. Del takvi merki duri se poka`a i pogolema produktivnost. Problemot e baza i so isti dano~ni stapki dr`avata }e pri-
aket, kako {to e pod- {to vo Makedonija okolu 23 otsto od rabotnicite mo- bere pove}e sredstva. ^etvrto, no ne i najmalku
kreditnite dr`avni `ele da se prefrlat na telerabota, avo zapadnoev- va`no, }e mora da go otvorime povtorno pra{awe-
iti. Tie treba da ovoz- ropskite zemji ovoj procent distignuva i do 50 otsto. to za dano~nata politika, odnosno da razgovarame
mite, so cel, po pan- Del od ovie rabotnici }e ostane da polzuvaat nekoi od za eventualni nagorni korekcii kaj nekoi danoci.
se vratat na starata pridobivkite od tele-raboteweto i po pandemijata. Za Seto ova mora da bide postepeno i vo {irok kon-
a ja nadminat. Pomo{ta nositelite na politikite e va`no takvite opcii da sultativen proces.
r, bidej}i preku gener- bidat zakonski ovozmo`eni i poddr`ani. Za ekonomija-
roizvodstvo, se vra}a ta vo celina, zna~ajno e da kreira rabotni mesta kaj koi Dali }e bide potrebno da se ottu|uva del od
u zgolemeni dano~ni fizi~koto prisustvo ili fiksnoto rabotewe od edno dr`avnata sopstenost, prirodnite bogatstva i
vik za vladata e ovie mesto ne igraat pove}e uloga. Pandemijata }e ja zabrza resursi, zemjodelsko zemji{te, kapitalni
lizira. takvata transformacija. Tret e primerot so javnite industriski energetski i transportni objek-
pouka i predizvik? investicii. Tie se bitni od dva aspekta vo kontekst na ti...
rukturni promeni vo pandemijata. Prvo, se poka`a klu~no investiraweto vo
bena pandemija i vo obrazovanieto, zdravjeto, javnite i socijalnite uslugi Nemam precizen uvid {to e preostanato, a {to
? za da se zgolemi otpornosta na sistemot na {okovi od mo`e da se otu|i odnosno se prodade od strana na
e ako pandemijata ja tipot na Kovid-19. Iako na{iot zdravstven sistem rel- dr`avata. Ako e nepotrebno ili neefikasno,
ni promeni, osobeno ativno dobro se spravuva so pandemijata, otpornosta }e toga{ apsolutno poddr`uvam privatizacija. Mora
o`e nekoi od niv da gi be{e u{te pogolema ako vo prethodnite tri decenii da se gleda i drugata strana deka nekoj }e saka
a dadam nekolku ilus- imavme pogolem fokus vrz sozdavawe i zadr`uvawe vo ne{toto da go kupi po razumna cena. Znam deka
apravi drasti~na pro- zemjata na lekarite. Vtoriot aspekt e {to javnite ovde aludirate na dve pretprijatija vo dr`avna
poraka na u~eweto vo investicii po pandemijata mo`e da bidat eden od sopstvenost vo Prilep - Eurokompozit i Tutunskiot
motorite na rastot. So ogled na ograni~enite finansii, kombinat. Vo taa smisla, moite o~ekuvawa se
}e mora da bideme selektivni i pametni, odnosno da mnogu niski. Ako za Eurokompozit mo`el da se
investirame vo proekti koi }e donesat najgolem povrat najde model za razumna privatizacija, toa }e bilo
kon dr`avata i op{testvoto. storeno dosega. Kaj Tutunskiot kombinat, sostojba-
ta e podobra, bidej}i so strate{kiot dogovor so
Kako stoi buxetot i alimentacijata na dr`avnite Filip Moris be{e obezbedena stabilizacija i
potrebi? konsolidacija. Ne gi znam precizno odredbite od
toj dogovor, me|utoa izgleda logi~no deka eventu-
Sostojbata so dr`avnite finansii e stabilna. Vo alno otu|uvawe na delot od dr`avata koj e domi-
periodot po prviot udar na pandemijata vo mart 2020, nanten, nema da bide lesno i od perspektiva na
dr`avata obezbedi okolu 1 miljarda evra, od koi 700 postoeweto na toj dogovor. Ottuka, mislam deka e
milioni po osnov na evroobvrznicata od maj 2020, a mnogu lesno ako diskutirame vo nekoj sloboden
ostatokot od koncesionalnite kreditori i od doma{ni- stil dali, {to i kako vo dr`avna sopstvenost
ot finansiski pazar. Sredstvata ne bea celosno treba da se prodade. Me|utoa, vo realnosta toa ne
potro{eni vo 2020. So del od niv, i vo ovoj period, se odi tolku lesno.
pokrivaat del od potrebite za finansirawe. Vo juni
godinava, dr`avata }e treba da ja vrati stara evroob- NBRSM im zabrani na bankite da delat div-
vrznica od okolu 500 milioni, {to }e nametne potreba idend za 2020 godina. Zo{to?
od novo zadol`uvawe. Pretpostavuvam preku izdavawe
nova evroobvrznica. Vo momentov, globalniot pazar e Ovaa odluka ja gledam vo linija na pretpazli-
visokolikviden i vo smisla na tro{okot na zadol`u- vost, odnosno da se jakne kapitalnata baza na
vawe, uslovite se povolni. Neophodno e da se razmislu- bankite vo uslovi na pandemija. Toa ne zna~i deka
va za fiskalna konsolidacija, koja vo 2021 se slu~i dobivkata }e ja zeme nekoj drug, tuku samo prolon-
girawe na periodot vo koj akcionerite }e mo`e da
ja dobijat svojata zarabotka. Ottuka, odlukata e
samo od preventiven karakter i ne treba da se
tolkuva nikako poinaku.
D-r Marjan Petreski (1982) e redoven profesor po ekonomija na preku prepolovuvawe na planiraniot buxetski
iverzitetot Amerikan kolex vo Skopje. Rodum e od Prilep. Toj deficit, me|utoa po pandemijata }e bide neophod-
e doktor na ekonomski nauki od Univerzitetot Staford{ir, no ponatamo{no konsolidirawe. Toa ne zna~i deka
lika Britanija, i post-doktor od Univerzitetot Mi~igen, SAD. dr`avata }e treba da gi zategne site remeni, no
neodamna e predlo`en za ~len na Sovetot na Narodnata banka deka }e mora da se fokusira na pametno tro{ewe.
RSM. Negovata ekspertiza e vo oblasta na monetarnata politi-
i pazarot na trud vo tranziciskite ekonomii. Ima objaveno nad ]e bidat li nu`ni korekcii vo fiskalnata
00 nau~ni trudovi, od koi 33 vo spisanija so impakt faktor na politika, se razbira nagore i so nepopularni
merki?
Veb of sajans.
Po zavr{uvaweto na pandemijata, sekako da.
ema deka dokolku pan- u~ilnici kon u~ewe od dale~ina. Vo normalni uslovi } Nema dilemi. Mojot li~en stav e deka zategnu-
`i, toga{ va`nosta na e re~evme deka se nemo`ni takva promena vo kratko vawata ne treba da bidat nagli. Treba da bidat
e i ponatamu golema. vreme. Ne zna~i ova deka onlajn obrazovanieto nema kombinacija od pove}e merki. Prvenstveno, kon-
ie iskoristivme golem svoi problemi, ili deka efektivnosta na onlajn e ista solidacijata treba da prodol`i vo nasoka na
r dosega. Sekoe ponat- kako vo u~ilnica. Me|utoa, imaj}i gi predvid okolnos- eliminacija na sekakov vid neproduktivni tro{e-
r`avna pomo{ na fir- tite, u~eweto na dale~ina se poka`a kako solidna wa vo dr`avniot buxet. Vtoro, i pokraj toa {to e
alternativa. Po pandemijata, sekako deka u~eweto }e se baven proces, strukturata na tro{ewata mora da
sé pote{ko za mena- vrati vo u~ilnica, me|utoa nekoi pridobivki sigurno }e se podobruva, vo smisla na pogolema alokacija na
ocesot na imunizacija se zadr`at i }e inspiriraat strukturna promena. dr`avnite sredstva kon proekti koi nosat pogole-
ektiven. Pri pandemi- Vtoriot primer e pazarot na trud. Se poka`a deka odre- ma dodadena vrednost za ekonomijata na dolg rok.
oddr{ka da se fokusi- deni profesii mo`e da ja izvr{uvaat rabotata preku Treto, fokusot vrz namaluvawe na sivata ekonomi-
zvojot, a da se minimi- tele-rabotewe ili rabota od doma. Kaj nekoi od niv, ja mora da bide silen. Toa }e ja pro{iri dano~nata
nta. Del takvi merki duri se poka`a i pogolema produktivnost. Problemot e baza i so isti dano~ni stapki dr`avata }e pri-
aket, kako {to e pod- {to vo Makedonija okolu 23 otsto od rabotnicite mo- bere pove}e sredstva. ^etvrto, no ne i najmalku
kreditnite dr`avni `ele da se prefrlat na telerabota, avo zapadnoev- va`no, }e mora da go otvorime povtorno pra{awe-
iti. Tie treba da ovoz- ropskite zemji ovoj procent distignuva i do 50 otsto. to za dano~nata politika, odnosno da razgovarame
mite, so cel, po pan- Del od ovie rabotnici }e ostane da polzuvaat nekoi od za eventualni nagorni korekcii kaj nekoi danoci.
se vratat na starata pridobivkite od tele-raboteweto i po pandemijata. Za Seto ova mora da bide postepeno i vo {irok kon-
a ja nadminat. Pomo{ta nositelite na politikite e va`no takvite opcii da sultativen proces.
r, bidej}i preku gener- bidat zakonski ovozmo`eni i poddr`ani. Za ekonomija-
roizvodstvo, se vra}a ta vo celina, zna~ajno e da kreira rabotni mesta kaj koi Dali }e bide potrebno da se ottu|uva del od
u zgolemeni dano~ni fizi~koto prisustvo ili fiksnoto rabotewe od edno dr`avnata sopstenost, prirodnite bogatstva i
vik za vladata e ovie mesto ne igraat pove}e uloga. Pandemijata }e ja zabrza resursi, zemjodelsko zemji{te, kapitalni
lizira. takvata transformacija. Tret e primerot so javnite industriski energetski i transportni objek-
pouka i predizvik? investicii. Tie se bitni od dva aspekta vo kontekst na ti...
rukturni promeni vo pandemijata. Prvo, se poka`a klu~no investiraweto vo
bena pandemija i vo obrazovanieto, zdravjeto, javnite i socijalnite uslugi Nemam precizen uvid {to e preostanato, a {to
? za da se zgolemi otpornosta na sistemot na {okovi od mo`e da se otu|i odnosno se prodade od strana na
e ako pandemijata ja tipot na Kovid-19. Iako na{iot zdravstven sistem rel- dr`avata. Ako e nepotrebno ili neefikasno,
ni promeni, osobeno ativno dobro se spravuva so pandemijata, otpornosta }e toga{ apsolutno poddr`uvam privatizacija. Mora
o`e nekoi od niv da gi be{e u{te pogolema ako vo prethodnite tri decenii da se gleda i drugata strana deka nekoj }e saka
a dadam nekolku ilus- imavme pogolem fokus vrz sozdavawe i zadr`uvawe vo ne{toto da go kupi po razumna cena. Znam deka
apravi drasti~na pro- zemjata na lekarite. Vtoriot aspekt e {to javnite ovde aludirate na dve pretprijatija vo dr`avna
poraka na u~eweto vo investicii po pandemijata mo`e da bidat eden od sopstvenost vo Prilep - Eurokompozit i Tutunskiot
motorite na rastot. So ogled na ograni~enite finansii, kombinat. Vo taa smisla, moite o~ekuvawa se
}e mora da bideme selektivni i pametni, odnosno da mnogu niski. Ako za Eurokompozit mo`el da se
investirame vo proekti koi }e donesat najgolem povrat najde model za razumna privatizacija, toa }e bilo
kon dr`avata i op{testvoto. storeno dosega. Kaj Tutunskiot kombinat, sostojba-
ta e podobra, bidej}i so strate{kiot dogovor so
Kako stoi buxetot i alimentacijata na dr`avnite Filip Moris be{e obezbedena stabilizacija i
potrebi? konsolidacija. Ne gi znam precizno odredbite od
toj dogovor, me|utoa izgleda logi~no deka eventu-
Sostojbata so dr`avnite finansii e stabilna. Vo alno otu|uvawe na delot od dr`avata koj e domi-
periodot po prviot udar na pandemijata vo mart 2020, nanten, nema da bide lesno i od perspektiva na
dr`avata obezbedi okolu 1 miljarda evra, od koi 700 postoeweto na toj dogovor. Ottuka, mislam deka e
milioni po osnov na evroobvrznicata od maj 2020, a mnogu lesno ako diskutirame vo nekoj sloboden
ostatokot od koncesionalnite kreditori i od doma{ni- stil dali, {to i kako vo dr`avna sopstvenost
ot finansiski pazar. Sredstvata ne bea celosno treba da se prodade. Me|utoa, vo realnosta toa ne
potro{eni vo 2020. So del od niv, i vo ovoj period, se odi tolku lesno.
pokrivaat del od potrebite za finansirawe. Vo juni
godinava, dr`avata }e treba da ja vrati stara evroob- NBRSM im zabrani na bankite da delat div-
vrznica od okolu 500 milioni, {to }e nametne potreba idend za 2020 godina. Zo{to?
od novo zadol`uvawe. Pretpostavuvam preku izdavawe
nova evroobvrznica. Vo momentov, globalniot pazar e Ovaa odluka ja gledam vo linija na pretpazli-
visokolikviden i vo smisla na tro{okot na zadol`u- vost, odnosno da se jakne kapitalnata baza na
vawe, uslovite se povolni. Neophodno e da se razmislu- bankite vo uslovi na pandemija. Toa ne zna~i deka
va za fiskalna konsolidacija, koja vo 2021 se slu~i dobivkata }e ja zeme nekoj drug, tuku samo prolon-
girawe na periodot vo koj akcionerite }e mo`e da
ja dobijat svojata zarabotka. Ottuka, odlukata e
samo od preventiven karakter i ne treba da se
tolkuva nikako poinaku.
