Page 8 - Неделник Зенит број 639
P. 8
enit INTERVJU
MARJAN PETRESKI, UNIVERZITETSKI PROFESOR D
Uni
PPAANNDDEEMMIIJJAATTAA
DDAA JJAA e
IISSKKOORRIISSTTIIMMEE Vel
ZZAA Od
SSTTRRUUKKTTUURRNNII na R
RREEFFOORRMMII ka i
10
Edna godina od pandemijata, biznis sektorot kvartal registriraniot pad od 3.3 otsto na BDP aktivnost. No, nemam dile
so dr`avnata poddr{ka, relativno dobro stoi i e dvojno pomal poradi pomo{ta. Vo me|uvreme, demijata zna~jno se oddol`
poka`a `ilavost, osven uslu`nite dejnosti. javniot dolg porasna za skoro 10 procentni dr`avnata pomo{ }e bide
Kolku mo`e da izd`i vakov ekonomski ambient poeni. No, nema dilema deka, ako ne postoeja Glavniot problem e {to ni
krevkata makedonska ekonomija? ovie merki, toga{ }e se soo~evme so mnogu del od fiskalniot prostor
nevraboteni i bankroti na firmi. Toa ne né aps- amo{no barawe za nova dr
Pandemijata so Kovid-19 be{e {ok i na stranata tinira od potrebata da pravime plan i da dis- mite i gra|anite }e bide
na ponudata i na stranata na pobaruva~kata, velime kutirame za neophodnata fiskalna konsolidaci- xirawe. Zatoa e va`no pro
nie ekonomistite. Kaj ponudata, bea prekinati ili ja po zavr{uvaweto na krizata. Spored nekoi da bide {to pobrz i poefe
zabaveni sinxirite na snabduvawe, efekt koj nekoi istra`uvawa, klu~nata merka za zadr`uvawe na jata, klu~no e dr`avnata po
na{i kompanii go po~uvstvuvaa u{te vo periodot rabotnite mesta spasila okolu 60 iljadi rabotni ra na pottiknuvawe na raz
pred da dojde virusot vo Makedonija, a koga Kina gi mesta od 75 iljadi koi bile na rab da bidat zagu- zira socijalnata komponen
vovede prvite golemi restrikcii na po~etokot na beni. Interesen e i podatokot deka dohodot na bea najaveni vo pettiot pa
2020. Kaj pobaruva~kata, ograni~enoto dvi`ewe i naselenieto vo periodot na krizata, vo prosek dr{ka na izvoznici, k
vozdr`anosta na naselenieto od potro{uva~ka, se zgolemil za okolu 9 otsto. Na prv pogled garancii, povolnite kredi
posebno na neesencijalni dobra, pridonesoa da se izgleda ~udno, me|utoa se dol`i na arsenalot od mo`at pobrz rast na firm
namali proizvodstvoto na stoki i uslugi. Svetot za merki za za~uvuvawe na `ivotniot standard. demijata, tie pobrzo da s
prvpat se soo~i so vakva situacija. Taa be{e nova, pateka na rast, pa duri i da
vo smisla kakov odgovor e potreben od ekonomskite Velat deka posledicite od pandeimijata ima i visok multiplikator
vlasti, osobeno поради тоа што vo golema mera zat- }e se po~uvstvuvaat po seknuvaweto na dr`va- iranite rabotni mesta i pr
varawata bea nametnati za da se prevenira {irewe- nata poddr{ka na stopanstvoto. Posle? vo dr`avnata kasa preku
to na virusot. Na globalno nivo, brzo se postigna prihodi. Glavniot predizv
konsenzus deka odgovorot na vladite mora da bide Glavnata gri`a e {to pandemijata verojatno merki efikasno da gi real
preku itno i obemno vbrizguvawe likvidnost vo }e trae podolgo od inicijalnite proekcii. Vo
ekonomijata za da se zadr`at rabotnite mesta i momentov, debatirame za vakcinite, no gledame Sekoe isku{enie e p
dohodot na naselenieto. Vo najgolem del od zemjite deka, na primer Srbija, koja zna~ajno napreduva Dali se mo`ni nekoi str
toa e napraveno po cena na zgolemuvawe na javniot so procesot na vakcinirawe, se soo~uva so uslovina u{te ne oslab
dolg. Vladite mora{e da pozajmuvaat za da go ali- porast na zabolenite. I otkoga }e zapo~ne vak- otsustvo na imunizacija?
mentiraat ogromnoto tro{ewe vo zamena za onevoz- ciniraweto, }e mine vreme dodeka sostojbata se
mo`eniot pazar. I na{ata vlada deluva{e vo ista- stavi pod celosna kontrola i dodeka se trgnat Najpametniot pristap
ta nasoka. Klu~nata merka, subvencija od 14.500 site ograni~uvawa na dvi`ewata i na ekonom- iskoristime za strukturn
denari po rabotnik za pogodenite firmi, be{e skata aktivnost. Realno treba da priznaeme imaj}i predvid deka taa mo
najva`nata od paketite za pomo{ za ekonomijata i deka nie, i kako gra|ani i kako firmi, vo zna~aj- stavi na brzata lenta. Da
gra|anite. Vbrizgani se (vklu~itelno i tekovniot na mera, nau~ivme i kako da se odnesuvame vo tracii. Obrazovanieto na
bran od pomo{ta) okolu 180 milioni evra, {to e pandemijata. Toa e golema pomo{ za ekonomskata mena od tradicionalna isp
okolu polovina od pomo{ta na site antikovid
merki. Za firmite va`ni bea i paketite krediti po
povolni uslovi distribuirani preku Bankata za
razvoj, a za naselenieto ednokratnata pari~na
pomo{ isplatena vo dva navrati. Sevkupno, toa ja
spasi ekonomijata. Se procenuva deka vo tretiot
MARJAN PETRESKI, UNIVERZITETSKI PROFESOR D
Uni
PPAANNDDEEMMIIJJAATTAA
DDAA JJAA e
IISSKKOORRIISSTTIIMMEE Vel
ZZAA Od
SSTTRRUUKKTTUURRNNII na R
RREEFFOORRMMII ka i
10
Edna godina od pandemijata, biznis sektorot kvartal registriraniot pad od 3.3 otsto na BDP aktivnost. No, nemam dile
so dr`avnata poddr{ka, relativno dobro stoi i e dvojno pomal poradi pomo{ta. Vo me|uvreme, demijata zna~jno se oddol`
poka`a `ilavost, osven uslu`nite dejnosti. javniot dolg porasna za skoro 10 procentni dr`avnata pomo{ }e bide
Kolku mo`e da izd`i vakov ekonomski ambient poeni. No, nema dilema deka, ako ne postoeja Glavniot problem e {to ni
krevkata makedonska ekonomija? ovie merki, toga{ }e se soo~evme so mnogu del od fiskalniot prostor
nevraboteni i bankroti na firmi. Toa ne né aps- amo{no barawe za nova dr
Pandemijata so Kovid-19 be{e {ok i na stranata tinira od potrebata da pravime plan i da dis- mite i gra|anite }e bide
na ponudata i na stranata na pobaruva~kata, velime kutirame za neophodnata fiskalna konsolidaci- xirawe. Zatoa e va`no pro
nie ekonomistite. Kaj ponudata, bea prekinati ili ja po zavr{uvaweto na krizata. Spored nekoi da bide {to pobrz i poefe
zabaveni sinxirite na snabduvawe, efekt koj nekoi istra`uvawa, klu~nata merka za zadr`uvawe na jata, klu~no e dr`avnata po
na{i kompanii go po~uvstvuvaa u{te vo periodot rabotnite mesta spasila okolu 60 iljadi rabotni ra na pottiknuvawe na raz
pred da dojde virusot vo Makedonija, a koga Kina gi mesta od 75 iljadi koi bile na rab da bidat zagu- zira socijalnata komponen
vovede prvite golemi restrikcii na po~etokot na beni. Interesen e i podatokot deka dohodot na bea najaveni vo pettiot pa
2020. Kaj pobaruva~kata, ograni~enoto dvi`ewe i naselenieto vo periodot na krizata, vo prosek dr{ka na izvoznici, k
vozdr`anosta na naselenieto od potro{uva~ka, se zgolemil za okolu 9 otsto. Na prv pogled garancii, povolnite kredi
posebno na neesencijalni dobra, pridonesoa da se izgleda ~udno, me|utoa se dol`i na arsenalot od mo`at pobrz rast na firm
namali proizvodstvoto na stoki i uslugi. Svetot za merki za za~uvuvawe na `ivotniot standard. demijata, tie pobrzo da s
prvpat se soo~i so vakva situacija. Taa be{e nova, pateka na rast, pa duri i da
vo smisla kakov odgovor e potreben od ekonomskite Velat deka posledicite od pandeimijata ima i visok multiplikator
vlasti, osobeno поради тоа што vo golema mera zat- }e se po~uvstvuvaat po seknuvaweto na dr`va- iranite rabotni mesta i pr
varawata bea nametnati za da se prevenira {irewe- nata poddr{ka na stopanstvoto. Posle? vo dr`avnata kasa preku
to na virusot. Na globalno nivo, brzo se postigna prihodi. Glavniot predizv
konsenzus deka odgovorot na vladite mora da bide Glavnata gri`a e {to pandemijata verojatno merki efikasno da gi real
preku itno i obemno vbrizguvawe likvidnost vo }e trae podolgo od inicijalnite proekcii. Vo
ekonomijata za da se zadr`at rabotnite mesta i momentov, debatirame za vakcinite, no gledame Sekoe isku{enie e p
dohodot na naselenieto. Vo najgolem del od zemjite deka, na primer Srbija, koja zna~ajno napreduva Dali se mo`ni nekoi str
toa e napraveno po cena na zgolemuvawe na javniot so procesot na vakcinirawe, se soo~uva so uslovina u{te ne oslab
dolg. Vladite mora{e da pozajmuvaat za da go ali- porast na zabolenite. I otkoga }e zapo~ne vak- otsustvo na imunizacija?
mentiraat ogromnoto tro{ewe vo zamena za onevoz- ciniraweto, }e mine vreme dodeka sostojbata se
mo`eniot pazar. I na{ata vlada deluva{e vo ista- stavi pod celosna kontrola i dodeka se trgnat Najpametniot pristap
ta nasoka. Klu~nata merka, subvencija od 14.500 site ograni~uvawa na dvi`ewata i na ekonom- iskoristime za strukturn
denari po rabotnik za pogodenite firmi, be{e skata aktivnost. Realno treba da priznaeme imaj}i predvid deka taa mo
najva`nata od paketite za pomo{ za ekonomijata i deka nie, i kako gra|ani i kako firmi, vo zna~aj- stavi na brzata lenta. Da
gra|anite. Vbrizgani se (vklu~itelno i tekovniot na mera, nau~ivme i kako da se odnesuvame vo tracii. Obrazovanieto na
bran od pomo{ta) okolu 180 milioni evra, {to e pandemijata. Toa e golema pomo{ za ekonomskata mena od tradicionalna isp
okolu polovina od pomo{ta na site antikovid
merki. Za firmite va`ni bea i paketite krediti po
povolni uslovi distribuirani preku Bankata za
razvoj, a za naselenieto ednokratnata pari~na
pomo{ isplatena vo dva navrati. Sevkupno, toa ja
spasi ekonomijata. Se procenuva deka vo tretiot
