Page 12 - Неделник Зенит број 624
P. 12
Zenit REPORTA@A
KRU[EVO
Makedonska
istorija na
dlanka
Na 1350 m. nadmorska viso~ina gore{tini vo letni klimatski
se rasposlalo maloto grat~e uslovi. Manastirskiot kompleks
so bogata istorija, Kru{evo. Se Sv. Preobra`enie e kaj mesnosta
smeta za najvisok grad na Balka Ru~alo vo `ivopisen priroden
not. Vo 18 vek, go naselile Vla ambient.
site od Moskopole i Mijacite.
Zaedno do{le i pravoslavni Al Posetitelite se ,,lepat,, na
banci koi so vremeto se asimili spomenicite i muzeite. Spome
rale i stanale Vlasi. Zatoa i do nikot Ilinden e najprepoznat
den dene{en ednakvo se upotrebu liv monument. Simbol e na nepo
vaat i makedonskiot i vla{kiot korot, borbata i ve~niot stre
jazik. Poradi nasilstvata od Tur me` na makedonskiot narod za
cite i arnautskite zulumi, hris nacionalna sloboda. Spomenikot
tijanskoto naselenie migriralo.
bojka i dva tereni za golem
Mestopolo`bata, istoriskoto fudbal, potoa, sportskata sala
minato i sega{nosta predizvikale Kru{e za odbojka i ko{arka so 300 se
vo da prerasne vo golem turisti~ki centar. di{ta.
Panoramata na gradot voodu{evuva, oti na
dlanka se odr`anite ili obnovenite do Gradot e bogat i so crkvi i
movi i ku}i vo avtenti~na makedonska ar manastiri, spomenici, muzei.
hitektura so mali prozorci i balkoni. Hramovite, so arhitekturata,
Starite ku}i od kamen se `ivi umetni~ki dominiraat vo urbanata sredi
dela od 18 i od 19 vek. na.
Poradi povolnite klimatski, geograf Na posetitelite im ,,le
ski, istoriskokulturni specifiki, gradot `at,, Sv. Bogorodica od 1867 g.
e pretvoren vo turisti~ki centar so pove}e gradena od obraboten kamen.
smestuva~ki kapaciteti, osobeno vo zima. Sv. Nikola e kako centralen stolb na gra Me~kin Kamen pretstavuva vostanik so
No, i vo leto, koga brojni turisti najduvaat dot. Se nao|a vo ~ar{ijata. Za vreme na visoko podignata kamen karpa nad glava
ladovina vo atraktivniot ambient na Ilindenskoto vostanie vo 1903 g. crkvata ta. Go dolovuva posledniot o~ajni~ki mig
visokite bukovi korii. kako i del od gradot bile opo`areni i vo borbata na vostanicite od ~etata na
urnati. Crkva Sv. Jovan e poznata kako legendarniot vojvoda Pitu Guli.
Vo blizina postojat skija~ki tereni za vla{ka. Taa e najso~uvan sakralen objekt
alpsko skijawe, pateki za nordisko ski vo centarot. Sv. Trojca e na periferijata, Spomenikot Sliva e asocijacija na
jawe i bijatlon, `i~arnica vo centarot i kaj hotelot Montana. I ovoj hram bil `rtva juna{tvoto i samo`rtvata na makedon
dva ski lifta na terenite. Za lete pogod na ogneni jazici, no bil obnoven. Crkvata skite vostanici pri odbranata na Kru
ni se patekite za planinski velosipedi na manastirot Sv. Spas e izgradena 1826 g. {evskata Republika na 12 avgust 1903 g.
zam, sportskiot rekreativen centar so pet Taa e idealna lokacija za begstvo od Muzejot na Ilindenskoto vostanie i Kru
tereni za mal fudbal, rakomet, tenis, od {evskata Republika se nao|a vo staro
gradska ku}a od 19 vek. Vo nea vo 1903 g. e
proglasena Kru{evskata Republika. Pos
tavena e i postavka na learnicata za ku
r{umi od Ilinden 903 g.
Kru{evo stana meta za fanovite na
To{e Proeski od celiot Balkan. Grobot
mu e postojano so lu|e, kako i manastirski
ot kompleks Preobra`enie, za koj To{e,
donira{e mnogu pari za vozobnovuvawe.
Lete privlekuva manifestacijata
Kru{evo Etno grad. Niz ulicite se {etaat
kru{ev~ani vo avtenti~ni narodni nosii
koi egzistiraat i go vra}aat vremeto nazad.
Gradskite majstori u{te tainstveno go
neguvaat originalniot marifet za podgo
tovka na specijalniot vkus na kru{evskiot
lokum i celufkite.
KRU[EVO
Makedonska
istorija na
dlanka
Na 1350 m. nadmorska viso~ina gore{tini vo letni klimatski
se rasposlalo maloto grat~e uslovi. Manastirskiot kompleks
so bogata istorija, Kru{evo. Se Sv. Preobra`enie e kaj mesnosta
smeta za najvisok grad na Balka Ru~alo vo `ivopisen priroden
not. Vo 18 vek, go naselile Vla ambient.
site od Moskopole i Mijacite.
Zaedno do{le i pravoslavni Al Posetitelite se ,,lepat,, na
banci koi so vremeto se asimili spomenicite i muzeite. Spome
rale i stanale Vlasi. Zatoa i do nikot Ilinden e najprepoznat
den dene{en ednakvo se upotrebu liv monument. Simbol e na nepo
vaat i makedonskiot i vla{kiot korot, borbata i ve~niot stre
jazik. Poradi nasilstvata od Tur me` na makedonskiot narod za
cite i arnautskite zulumi, hris nacionalna sloboda. Spomenikot
tijanskoto naselenie migriralo.
bojka i dva tereni za golem
Mestopolo`bata, istoriskoto fudbal, potoa, sportskata sala
minato i sega{nosta predizvikale Kru{e za odbojka i ko{arka so 300 se
vo da prerasne vo golem turisti~ki centar. di{ta.
Panoramata na gradot voodu{evuva, oti na
dlanka se odr`anite ili obnovenite do Gradot e bogat i so crkvi i
movi i ku}i vo avtenti~na makedonska ar manastiri, spomenici, muzei.
hitektura so mali prozorci i balkoni. Hramovite, so arhitekturata,
Starite ku}i od kamen se `ivi umetni~ki dominiraat vo urbanata sredi
dela od 18 i od 19 vek. na.
Poradi povolnite klimatski, geograf Na posetitelite im ,,le
ski, istoriskokulturni specifiki, gradot `at,, Sv. Bogorodica od 1867 g.
e pretvoren vo turisti~ki centar so pove}e gradena od obraboten kamen.
smestuva~ki kapaciteti, osobeno vo zima. Sv. Nikola e kako centralen stolb na gra Me~kin Kamen pretstavuva vostanik so
No, i vo leto, koga brojni turisti najduvaat dot. Se nao|a vo ~ar{ijata. Za vreme na visoko podignata kamen karpa nad glava
ladovina vo atraktivniot ambient na Ilindenskoto vostanie vo 1903 g. crkvata ta. Go dolovuva posledniot o~ajni~ki mig
visokite bukovi korii. kako i del od gradot bile opo`areni i vo borbata na vostanicite od ~etata na
urnati. Crkva Sv. Jovan e poznata kako legendarniot vojvoda Pitu Guli.
Vo blizina postojat skija~ki tereni za vla{ka. Taa e najso~uvan sakralen objekt
alpsko skijawe, pateki za nordisko ski vo centarot. Sv. Trojca e na periferijata, Spomenikot Sliva e asocijacija na
jawe i bijatlon, `i~arnica vo centarot i kaj hotelot Montana. I ovoj hram bil `rtva juna{tvoto i samo`rtvata na makedon
dva ski lifta na terenite. Za lete pogod na ogneni jazici, no bil obnoven. Crkvata skite vostanici pri odbranata na Kru
ni se patekite za planinski velosipedi na manastirot Sv. Spas e izgradena 1826 g. {evskata Republika na 12 avgust 1903 g.
zam, sportskiot rekreativen centar so pet Taa e idealna lokacija za begstvo od Muzejot na Ilindenskoto vostanie i Kru
tereni za mal fudbal, rakomet, tenis, od {evskata Republika se nao|a vo staro
gradska ku}a od 19 vek. Vo nea vo 1903 g. e
proglasena Kru{evskata Republika. Pos
tavena e i postavka na learnicata za ku
r{umi od Ilinden 903 g.
Kru{evo stana meta za fanovite na
To{e Proeski od celiot Balkan. Grobot
mu e postojano so lu|e, kako i manastirski
ot kompleks Preobra`enie, za koj To{e,
donira{e mnogu pari za vozobnovuvawe.
Lete privlekuva manifestacijata
Kru{evo Etno grad. Niz ulicite se {etaat
kru{ev~ani vo avtenti~ni narodni nosii
koi egzistiraat i go vra}aat vremeto nazad.
Gradskite majstori u{te tainstveno go
neguvaat originalniot marifet za podgo
tovka na specijalniot vkus na kru{evskiot
lokum i celufkite.
