Page 11 - Неделник Зенит број 624
P. 11
KULTURA 13 noemvri 2020 11
Bardeto ARHAIZMI,
ima dule TURCIZMI I
U[TE NE[TO
JJAAZZII^^EENN PI[UVA: podobro, za{to kozata ne dava mleko i Rezil
AAGGOOLL ne ostanuva stelna. Da se smee ~ovek,
BLAGOJA no za {to? Ne za toa deka se raboti za @alno e kolku mo`e ~ovek da
IV^ESKI nekoja ubava {ega, tuku za elementarno se iznaslu{a i da se iznagleda
neznaewe. Pa, kako mo`e koza da ostane rezili, a pri toa da ne mo`e da gi
Makedonski narodni prikaz stelna! Ne e toa krava, gospoda akteri, spre~i. A, kutrite tie, ne znaat
ni gledame mo{ne ~esto na na{ive re`iseri, lektori i site drugi u~esni deka se rezilat.
TV. Cepenkov go potro{ivme. Slu{a ci. Ako e stelna, treba da rodi tele, a
me i gledame drugi, pa duri i nekoi toa dosega u{te ne se slu~ilo. Eve, da Sé po~esto sretnuvam lu|e koi
,,novokomponirani,,. Na {picata ka`eme, da im ka`eme na u~esnicite vo javno iska`uvaat kolku ne ~itaat
~itame imiwa na u~esnicite, akteri, prikaznata i na site drugi koi ne knigi, pa i se gordeat so svojata
re`iseri, scenaristi... Sre}avame, znaat: Kozata ostanuva skozna, kravata nena~itanost. Tie samouvereno i
kako i vo site oblasti, dosta gre{ki. stelna, ovcata sjagna, ku~kata sku~na, drsko }e postavat pra{awe ,,Zar
Vo edna takva prikazna, ne ja pame ma~kata sma~na, kobilata `drebna, ti ~ita{? Ne te mrzi?,, I toga{
time to~no fabulata, izvesna devoj magaricata sprlna. Gi izredivme site sfa}a{ so kogo si fatil rabota.
ka odi na voda so dve bardiwa vo doma{ni `ivotni od `enski pol. Bes Tuku premol~i go rezilot, ako
racete. Zborot ,,barde,, (bardak, bar mislica e da se veli deka kozata osta mo`e i goltni go, oti boli kako da
da~e) ne go slu{navme. Site u~esnici nala stelna!!! Gre{kite vo sintaksa e tvoj.
vo prikaznata velat deka devojkata ta se redovni. Pa i vo prikaznite. Ne
vo racete nosi ,,stomni,,. Ne e mnogu koe palavo mom~e mu sozdava neprijat Sum slu{nala i lu|e koi znaat
dale~no vremeto koga i bardiwata i nosti na tatko si. Drug go sovetuva: ,,I da se pofalat so brojot na knigi
stomnite bea sekojdnevni rekvizite na tatko ti mu e te{ko. Ne mu pravi koi gi pro~itale na angliski
vo sekoe doma}instvo. U~esnicite vo vaka,,. ,,Ne pravi mu vaka,, toa e pra jazik. Ka`uvaat deka ~itaweto na
prikaznite, ako se sre}avaat so ovie vilnoto. angliski jazik im odi odli~no i
rekvizite, i pokraj svojata mladost, poprvo bi izbrale kniga napi{ana
sepak bile dol`ni da gi narekuvaat Odnovo se pojavil problemot so vo na angliski, a ne na makedonski
tie predmeti so vistinskite imiwa. data vo Tetovo. Slu{ame deka izda{ jazik. Ne e ~udo {to tie prefe
Barde i stomna ne e isto. Stomnata e nosta na izvorite bila namalena. ,, riraat da koristat angliski zbo
pogolema, ima pogrgulesta forma, Izda{nost,,?! Ne! Ne e toa na{ zbor. rovi, duri i koga postoi soodve
ima dve ra~ki, a vodata se pie od Na{iot zbor za vakvite slu~ai e ten makedonski prevod. A, rezi
samata ustinka. Bardeto (bardakot) e ,,{tedrost,,. Toa zna~i obilnost, da lot samo si se plasti i talo`i.
pomalo ima malku izdol`ena forma re`livost. A izvorite vo tetovsko ne
i isto taka ima dve ra~ki. No, bitno bile mnogu dare`livi, ne bile {tedri. Na socijalnite mre`i, lu|eto
e toa {to bardeto na ednata ra~ka Za `al, zborot ,,izda{nost,, go slu{ame obo`avaat da spodeluvaat misli
ima dule, preku koe se pie vodata. Vo mo{ne ~esto. Taa sostojba so vodata na pisateli koi ne gi znaat i
na{ive re~nici e zaregistrirano mo`e da se objasnuva i so drugi zborovi citati od knigi koi ne gi pro~i
kako ,,dulec,,. Vo site re~nici pi{u i na drug na~in. No, na{ive lu|e mo{ne tale. Pa, ako se na angliski, sta
va deka vodata se pie preku dulecot, ~esto go odbiraat pogre{niot zbor ili nuvaat u{te poprivle~ni.
pa duri i samiot predmet (bardet) se pogre{niot na~in.
vika dulec. Vo Prilep e voobi~aeno Latinicata go dostignuva vr
barde i dulec. Gre{ka e toa vo pri Ajde da ka`eme i ne{to ubavo. Pri vot na karierata. Nenametlivo i
kaznite. Gledame deka devoj~eto jatno bevme iznenadeni. Stanuva{e bes~ujno se nametna i uspea da gi
nosi bardiwa, a site gi vikaat stom zbor za nekoi proekti. Na nekoja od izgazi porakite, statusite, naslo
ni. Toa se zemjeni sadovi, neli?! Ne na{ive TV go slu{navme ova. Proektite vite, imiwata... Rezil so koj sme
ma, belki, da go zaboravime toa. docnele ili pak ne se realizirale. gi okovale racete i ni da mrdnat,
Slu{ame: ,,proektite tapkaat v mesto,,. ni da pretnat.
Druga narodna prikazna. Se nas Najposle da go ~ueme ovoj izraz kako
meavme, iako gluposta be{e golema. {to treba. Redovno slu{ame ,, tapka Nekoi rezili samo si potpuk
Tamu, vo taa prikazna, nekoja `ena se we vo mesto,,. Rabotite stoele ,,vo nuvaat i ~ekaat da se razgori og
zakanuva deka }e se pretvori vo ko mesto,,. I kojznae u{te kolku takvi. not, a nie samo ~adot im go mirisa
za, ako ne í se ispolni nekakva `el Predlogot ,,vo,, sekoga{ be{e pogre{no me. Vo jaglenosuvaweto vikaat za
ba. I taka biduva. @elbata neostva upotrebuvan. Eve, se slu~i prijaten pomo{, no za promena kakva {to
rena i `enata se pretvora vo koza. I moment i slu{navme ,,v mesto,, namesto im treba, potrebno e osvestuvawe.
taka, po izvesni peripetii, eden od ,,vo mesto,,. Sakame da veruvame deka
likovite vo prikaznata predlaga ova ne be{e slu~ajno, deka najposle e Rezil e turcizam koj poteknu
kozata da se zakoli. Veli deka e taka uvidena odnosnata gre{ka. Taka TAP va od turskiot zbor rezil. Vo make
KAWE V MESTO. donskiot jazik se koristi so zna
~ewe na sram, navreda i toa vo
uloga na imenka.
Nina Naseska
Bardeto ARHAIZMI,
ima dule TURCIZMI I
U[TE NE[TO
JJAAZZII^^EENN PI[UVA: podobro, za{to kozata ne dava mleko i Rezil
AAGGOOLL ne ostanuva stelna. Da se smee ~ovek,
BLAGOJA no za {to? Ne za toa deka se raboti za @alno e kolku mo`e ~ovek da
IV^ESKI nekoja ubava {ega, tuku za elementarno se iznaslu{a i da se iznagleda
neznaewe. Pa, kako mo`e koza da ostane rezili, a pri toa da ne mo`e da gi
Makedonski narodni prikaz stelna! Ne e toa krava, gospoda akteri, spre~i. A, kutrite tie, ne znaat
ni gledame mo{ne ~esto na na{ive re`iseri, lektori i site drugi u~esni deka se rezilat.
TV. Cepenkov go potro{ivme. Slu{a ci. Ako e stelna, treba da rodi tele, a
me i gledame drugi, pa duri i nekoi toa dosega u{te ne se slu~ilo. Eve, da Sé po~esto sretnuvam lu|e koi
,,novokomponirani,,. Na {picata ka`eme, da im ka`eme na u~esnicite vo javno iska`uvaat kolku ne ~itaat
~itame imiwa na u~esnicite, akteri, prikaznata i na site drugi koi ne knigi, pa i se gordeat so svojata
re`iseri, scenaristi... Sre}avame, znaat: Kozata ostanuva skozna, kravata nena~itanost. Tie samouvereno i
kako i vo site oblasti, dosta gre{ki. stelna, ovcata sjagna, ku~kata sku~na, drsko }e postavat pra{awe ,,Zar
Vo edna takva prikazna, ne ja pame ma~kata sma~na, kobilata `drebna, ti ~ita{? Ne te mrzi?,, I toga{
time to~no fabulata, izvesna devoj magaricata sprlna. Gi izredivme site sfa}a{ so kogo si fatil rabota.
ka odi na voda so dve bardiwa vo doma{ni `ivotni od `enski pol. Bes Tuku premol~i go rezilot, ako
racete. Zborot ,,barde,, (bardak, bar mislica e da se veli deka kozata osta mo`e i goltni go, oti boli kako da
da~e) ne go slu{navme. Site u~esnici nala stelna!!! Gre{kite vo sintaksa e tvoj.
vo prikaznata velat deka devojkata ta se redovni. Pa i vo prikaznite. Ne
vo racete nosi ,,stomni,,. Ne e mnogu koe palavo mom~e mu sozdava neprijat Sum slu{nala i lu|e koi znaat
dale~no vremeto koga i bardiwata i nosti na tatko si. Drug go sovetuva: ,,I da se pofalat so brojot na knigi
stomnite bea sekojdnevni rekvizite na tatko ti mu e te{ko. Ne mu pravi koi gi pro~itale na angliski
vo sekoe doma}instvo. U~esnicite vo vaka,,. ,,Ne pravi mu vaka,, toa e pra jazik. Ka`uvaat deka ~itaweto na
prikaznite, ako se sre}avaat so ovie vilnoto. angliski jazik im odi odli~no i
rekvizite, i pokraj svojata mladost, poprvo bi izbrale kniga napi{ana
sepak bile dol`ni da gi narekuvaat Odnovo se pojavil problemot so vo na angliski, a ne na makedonski
tie predmeti so vistinskite imiwa. data vo Tetovo. Slu{ame deka izda{ jazik. Ne e ~udo {to tie prefe
Barde i stomna ne e isto. Stomnata e nosta na izvorite bila namalena. ,, riraat da koristat angliski zbo
pogolema, ima pogrgulesta forma, Izda{nost,,?! Ne! Ne e toa na{ zbor. rovi, duri i koga postoi soodve
ima dve ra~ki, a vodata se pie od Na{iot zbor za vakvite slu~ai e ten makedonski prevod. A, rezi
samata ustinka. Bardeto (bardakot) e ,,{tedrost,,. Toa zna~i obilnost, da lot samo si se plasti i talo`i.
pomalo ima malku izdol`ena forma re`livost. A izvorite vo tetovsko ne
i isto taka ima dve ra~ki. No, bitno bile mnogu dare`livi, ne bile {tedri. Na socijalnite mre`i, lu|eto
e toa {to bardeto na ednata ra~ka Za `al, zborot ,,izda{nost,, go slu{ame obo`avaat da spodeluvaat misli
ima dule, preku koe se pie vodata. Vo mo{ne ~esto. Taa sostojba so vodata na pisateli koi ne gi znaat i
na{ive re~nici e zaregistrirano mo`e da se objasnuva i so drugi zborovi citati od knigi koi ne gi pro~i
kako ,,dulec,,. Vo site re~nici pi{u i na drug na~in. No, na{ive lu|e mo{ne tale. Pa, ako se na angliski, sta
va deka vodata se pie preku dulecot, ~esto go odbiraat pogre{niot zbor ili nuvaat u{te poprivle~ni.
pa duri i samiot predmet (bardet) se pogre{niot na~in.
vika dulec. Vo Prilep e voobi~aeno Latinicata go dostignuva vr
barde i dulec. Gre{ka e toa vo pri Ajde da ka`eme i ne{to ubavo. Pri vot na karierata. Nenametlivo i
kaznite. Gledame deka devoj~eto jatno bevme iznenadeni. Stanuva{e bes~ujno se nametna i uspea da gi
nosi bardiwa, a site gi vikaat stom zbor za nekoi proekti. Na nekoja od izgazi porakite, statusite, naslo
ni. Toa se zemjeni sadovi, neli?! Ne na{ive TV go slu{navme ova. Proektite vite, imiwata... Rezil so koj sme
ma, belki, da go zaboravime toa. docnele ili pak ne se realizirale. gi okovale racete i ni da mrdnat,
Slu{ame: ,,proektite tapkaat v mesto,,. ni da pretnat.
Druga narodna prikazna. Se nas Najposle da go ~ueme ovoj izraz kako
meavme, iako gluposta be{e golema. {to treba. Redovno slu{ame ,, tapka Nekoi rezili samo si potpuk
Tamu, vo taa prikazna, nekoja `ena se we vo mesto,,. Rabotite stoele ,,vo nuvaat i ~ekaat da se razgori og
zakanuva deka }e se pretvori vo ko mesto,,. I kojznae u{te kolku takvi. not, a nie samo ~adot im go mirisa
za, ako ne í se ispolni nekakva `el Predlogot ,,vo,, sekoga{ be{e pogre{no me. Vo jaglenosuvaweto vikaat za
ba. I taka biduva. @elbata neostva upotrebuvan. Eve, se slu~i prijaten pomo{, no za promena kakva {to
rena i `enata se pretvora vo koza. I moment i slu{navme ,,v mesto,, namesto im treba, potrebno e osvestuvawe.
taka, po izvesni peripetii, eden od ,,vo mesto,,. Sakame da veruvame deka
likovite vo prikaznata predlaga ova ne be{e slu~ajno, deka najposle e Rezil e turcizam koj poteknu
kozata da se zakoli. Veli deka e taka uvidena odnosnata gre{ka. Taka TAP va od turskiot zbor rezil. Vo make
KAWE V MESTO. donskiot jazik se koristi so zna
~ewe na sram, navreda i toa vo
uloga na imenka.
Nina Naseska
