Page 2 - Неделник Зенит број 610
P. 2
enit FOKUS
Ripli go znae Slonot
Pokraj lu|eto, prirodata vaja isklu~itelni dela. sekoga{ polni so voda na miewe na racete i liceto da gi
Atraktivna karpa nalik na slonova glava sozdadena is~istat grevovite. Najra{ireno e predanieto deka slo
od dve prirodno spoeni karpi se nao|a na arheolo{kiot not bil osloboduvawe od jalovost. Bezdetni `eni vrtele
kompleks Markovi Kuli. Kameniot slon {to sedi, {to okolu slonot so sve}i v race vo no}ite me|u petok i
nekoi go prepoznavaat kako {trk, visok e okolu osum sab ota da gi smiluvaat vi{ite sili da im dadat ~elad.
metri, postaven na sopstven karpest postament vo pod
no`jeto Kulite. Od slonot, gradot se gleda kako na Ovoj obi~aj bil osueten od crkovnite vlasti i
dlanka. bil proglasen za paganski - velat varo{ani.
Nekoi smeaat deka prostorot bil kultn o
I poznatiot istra`uva~ Robert Ripli go postavil mesto za rituali. Za toa svedo~i izd labena
kako malo ~udo na prirodata vo enciklopedijata na kamara od polovina kvadrat na slonot se
svets ki poznatite prirodni retkosti. vidlivi ostatoci od fresko`ivopis. Ne
se otgatnuva svetecot na freskata,
Prostorot pod prirodnata karpa ne e dovolno bidej}i e o{tetena.
ureden da pretstavuva turisti~ka atrakcija. Se prenesuva i predanieto na ber
Markovite kuli i naselbata Varo{ so 77 ber so prekar Bogomilecot, koj velel
crkvi, zaedno so prirodnite rariteti, se deka okolinata na slonot bila
nea dekvatno poka`ani bogatstva, iako vrtali{te na bogomilite. Zatoa,
se magnet za qubopitni turisti. naselbata Varo{ prerasnala vo
Kompleksot e poln so artefakti od hristijanski centar so pove}e
mnoguslojni mileniumski istoriski hramovi. Bogomilecot duri go spomenuval
periodi. "Tainstveniot kov~eg" so i prisustvoto na dedo Bogomil na
arheolo{ko i prirodno blago ne e dovolno otkrien. U{te prostori okol u slonot
e skrien i pobuduva mister ioznost pogodna za razvoj na Po~inatiot sobira~ na narodni predanija, Blagoja
turisti~ka perspektiva. Okol inata na Slonot e delumno
uredena, no e daleku da se pretvori vo turisti~ka Aleksoski vo svoite knigi, prenesuva pretenciozna le
primamliva lokacija. genda koja odi do tamu {to zboruva deka Hanibal po os
vojuvawata na Rim gi donel slonovite vo Prilep na pok
No, legendite ne is~eznuvaat, tuku se prenesuvaat od lonenie na kameniot priroden monument kako slon.
koleno na koleno. Za starite varo{ani, okolinata e
~istili{te na zlostorstva i grevovi. Prirodnata skulptura e poznata i preku enciklo
pedijata od svetski poznatiot istra`uva~ Robert Ripli,
- Lu|e so lo{i dela doa|ale vo kamarite na postamentot za kogo taa e ~udo na prirodata.
Sovetot Nedelniot vesnik
za etika vo e ~len na
mediumite Asocijacijata
na Makedonija za za{tita na nacionalni
(SEMM). pe~ateni mediumi (AZNPM) i
na Sovetot za etika vo
mediumite na Makedonija (SEMM).
Izdava: ”Zenit pres plus” DOO Prilep; Adresa na izdava~ot Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep , Adresa na na uredni{tvoto: Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep; Osnova~i
i upraviteli Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska , odgovorni urednici: Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska; Lektor Frosina Krsteska Mileva, Izleguva sekoj petok; Prviot
broj izleze na 2 maj 2008 g.; Ureduva: Redakciski kolegium; tel: ++389 48 550 140; www.zenitprilep.com.mk; e-po{ta: [email protected]; `-smetka: 210070822900104,
Tutunska banka A.D.Skopje; D.br. 4021015529000; Pe~ati: PE^ATMK DOO, Ul. Risto [i{kov Br. 20, 1000 Skopje, Datum na pe~atewe: 6 avgust 2020 g., Tira`: 2300
Ripli go znae Slonot
Pokraj lu|eto, prirodata vaja isklu~itelni dela. sekoga{ polni so voda na miewe na racete i liceto da gi
Atraktivna karpa nalik na slonova glava sozdadena is~istat grevovite. Najra{ireno e predanieto deka slo
od dve prirodno spoeni karpi se nao|a na arheolo{kiot not bil osloboduvawe od jalovost. Bezdetni `eni vrtele
kompleks Markovi Kuli. Kameniot slon {to sedi, {to okolu slonot so sve}i v race vo no}ite me|u petok i
nekoi go prepoznavaat kako {trk, visok e okolu osum sab ota da gi smiluvaat vi{ite sili da im dadat ~elad.
metri, postaven na sopstven karpest postament vo pod
no`jeto Kulite. Od slonot, gradot se gleda kako na Ovoj obi~aj bil osueten od crkovnite vlasti i
dlanka. bil proglasen za paganski - velat varo{ani.
Nekoi smeaat deka prostorot bil kultn o
I poznatiot istra`uva~ Robert Ripli go postavil mesto za rituali. Za toa svedo~i izd labena
kako malo ~udo na prirodata vo enciklopedijata na kamara od polovina kvadrat na slonot se
svets ki poznatite prirodni retkosti. vidlivi ostatoci od fresko`ivopis. Ne
se otgatnuva svetecot na freskata,
Prostorot pod prirodnata karpa ne e dovolno bidej}i e o{tetena.
ureden da pretstavuva turisti~ka atrakcija. Se prenesuva i predanieto na ber
Markovite kuli i naselbata Varo{ so 77 ber so prekar Bogomilecot, koj velel
crkvi, zaedno so prirodnite rariteti, se deka okolinata na slonot bila
nea dekvatno poka`ani bogatstva, iako vrtali{te na bogomilite. Zatoa,
se magnet za qubopitni turisti. naselbata Varo{ prerasnala vo
Kompleksot e poln so artefakti od hristijanski centar so pove}e
mnoguslojni mileniumski istoriski hramovi. Bogomilecot duri go spomenuval
periodi. "Tainstveniot kov~eg" so i prisustvoto na dedo Bogomil na
arheolo{ko i prirodno blago ne e dovolno otkrien. U{te prostori okol u slonot
e skrien i pobuduva mister ioznost pogodna za razvoj na Po~inatiot sobira~ na narodni predanija, Blagoja
turisti~ka perspektiva. Okol inata na Slonot e delumno
uredena, no e daleku da se pretvori vo turisti~ka Aleksoski vo svoite knigi, prenesuva pretenciozna le
primamliva lokacija. genda koja odi do tamu {to zboruva deka Hanibal po os
vojuvawata na Rim gi donel slonovite vo Prilep na pok
No, legendite ne is~eznuvaat, tuku se prenesuvaat od lonenie na kameniot priroden monument kako slon.
koleno na koleno. Za starite varo{ani, okolinata e
~istili{te na zlostorstva i grevovi. Prirodnata skulptura e poznata i preku enciklo
pedijata od svetski poznatiot istra`uva~ Robert Ripli,
- Lu|e so lo{i dela doa|ale vo kamarite na postamentot za kogo taa e ~udo na prirodata.
Sovetot Nedelniot vesnik
za etika vo e ~len na
mediumite Asocijacijata
na Makedonija za za{tita na nacionalni
(SEMM). pe~ateni mediumi (AZNPM) i
na Sovetot za etika vo
mediumite na Makedonija (SEMM).
Izdava: ”Zenit pres plus” DOO Prilep; Adresa na izdava~ot Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep , Adresa na na uredni{tvoto: Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep; Osnova~i
i upraviteli Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska , odgovorni urednici: Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska; Lektor Frosina Krsteska Mileva, Izleguva sekoj petok; Prviot
broj izleze na 2 maj 2008 g.; Ureduva: Redakciski kolegium; tel: ++389 48 550 140; www.zenitprilep.com.mk; e-po{ta: [email protected]; `-smetka: 210070822900104,
Tutunska banka A.D.Skopje; D.br. 4021015529000; Pe~ati: PE^ATMK DOO, Ul. Risto [i{kov Br. 20, 1000 Skopje, Datum na pe~atewe: 6 avgust 2020 g., Tira`: 2300
