Page 6 - Неделник Зенит број 515
P. 6
enit PULS

Mrak vo Julskoto nevreme
odnese rod od
Eurokompozit tri milioni evra
Namenskata fabrika Eurokompozit ne raboti nekolku dena, oti
nema struja. EVN go isklu~ila napojuvaweto, poradi neplaten dolg, Sovetot na Op{tinava go usvoi zaklu~okot od
koj neoficijalno e okolu 100.000 evra. Vrabotenite se luti od neis­ Komisijata za procena na {tetite od nevremeto
polnetite vetuvawa i oti sedat doma. Najavuvaat protesti pred vo regionot na selata Malo i Golemo Kowari vo
Vladata kako vraboteni vo pretprijatie pod dr`avna kapa. juli. Komisijata procenila deka zemjodelcite
pretrpele {teta od 185 milioni denari ili
Spored vicepremierot Ko~o An|u{ev, strujata ne bila platen okolu tri milioni evra. Izve{tajot }e bide
od 2011, 2012 i 2013 godina. ispraten do vtorostepenata komisija pri Vladata.
Spored pretsedatelot na Sovetot Mile Talevski,
­Kompanijata e vo faza koga preku restruktuirawe vo ste~aj }e po odlukata na Vladata i Sovetot }e donese odlu­
se bara strate{ki investitor ­ izjavi An|u{ev. ka za sumata so koja }e bidat obe{teteni zem­
jodelcite.
Fabrikata ispora~ala proizvodi za MVR od devet milioni
denari. Nevremeto odneslo rod od 10.571.762 metri
kvadratni, glavno so tutun. O{teteni bile 1315
Vrabotenite vo Eurokompozit proletoska protestiraa re~isi zemjodelci. Odbieni bile samo 40 proizvoditeli.
sekoja nedela i go blokiraa patot Prilep ­ Gradsko poradi nezeme­
ni 16 plati i tri pati pove}e pridonesi. Vo znak na revolt, del od Lokalnite vlasti o~ekuvaat Vladata brzo da
niv napravija kamp od {atori pred Vladata vo Skopje. donese odluka za sumata i opfatot za obe{tetu­
vaweto.
Eurokompozit ima dolg od blizu 5 milioni evra.

PROFESORITE PO MAKEDONSKI JAZIK

POKLONICI NA Uspeh so posveta na

KLIMENTOVIOT AMANET pikadoto

Za da napreduvaat i da bidat bidat podobri i veter koj }e gi ,,Sakav da se doka`am.
dostojni pokolenija na Sveti isturka oblacite na neznaeweto. Uporno trenirav vo penzioner­
Klimentoviot amanet, a so cel skiot klub sekoj den. Ne go
podobruvawe na nastavnata pro­ ­ Celta e profesionalen raz­ `alev trudot. I uspeav na pos­
grama po makedonski jazik i lite­ voj, sorabotka, jaknewe na kapa­ lednata ,,Penzionerska oli­
ratura, prilepskite profesori citetite, podobruvawe na nastav­ mpijada,, vo Radovi{. Go
formiraa profesionalna zaed­ nata programa, dru`ewe, promocija osvoivme ekipno prvoto mesto.
nica za u~ewe. Taa e del od na makedonskiot jazik, spodelu­ Bev najdobar i go osvoiv prvo­
Sojuzot na dru{tvata na profe­ vawe pozitivni praktiki i pod­ to mesto me|u osumte penzio­
sorite po makedonski jazik i dr{ka. Se izvedoa dve rabotilni­ nerski ekipi vo pikado. Dobiv
literatura. Inicijativata proiz­ ci vo koi se izlistaa o~ekuvawata medal i pehar,,.
legla od profesorite. na ~lenovite, no i ona {to tie
mo`at da go dadat za zaednicata i Ova go veli ostroto oko
Za niv zaednicata za u~ewe ona {to im treba od nea ­ objasnuva koe pogoduva vo krugovite vo pikadoto, Traj~e Muneski.
e glasot na posveteniot nas­ Julijana Taleska, nastavnik od OU
tavnik, alatka koja pomaga da Kliment Ohridski. Ume{nosta ja doka`al porane{niot rabotnik vo
Mikron vo nekolku navrati. Se zakitil so tri medali
so dve prvi mesta i edno treto. Rodile plodovi tre­
ninzite od po nekolku ~asa dnevno.

­Uspeav so posvetenost vo ovoj penzionerski sport
­ dodava Muneski.

Prilepskite sportski penzioneri vo Radovi{ se
plasiraa na vtorata pozicija, vedna{ zad tetov~ani.
Najdobri bea vo pikado, pa strela{tvo ­ ma`i. Vo teg­
newe ili trgawe na ja`e bea vtori i vo ma{ka i vo
`enska konkurencija. Vo tabla ­ `enskata ekipa
ima{e vtoroplasiran ~len. Site sportski nastroeni
penzioneri imale pove}e treti mesta.

071 205 830
   1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   11