Page 4 - Неделник Зенит број 509
P. 4
enit PULS
PATEPIS NA VIKTOR ALEKSANDROVI^ KAMINSKIJ
OD ODESA, KOJ VO 2011 GODINA GO POSETIL PRILEP
Kone~no pristignavme vo gradot-heroj doa|aat nad 50.000 lu|e od celata zemja. Vo
Prilep. Nikoga{ ne bi doznal deka centarot e razurnata xamija i Gradskata saat
postoi takov grad, ako ne u~ev na Univer kula od turskiot period. Vo 2001 godina
zitetot so eden negov `itel pet godini zaed izbuvnal voen konflikt me|u Albancite i
no vo ista klupa. Vo mnogute godini dru`ba, naselenieto na Makedonija. Vojnata se ~uvst
se naslu{av mnogu interesni ne{ta za Ma vuvala vo celata zemja. Pokraj toa {to 99
kedonija, a osobeno za Prilep. otsto od Prilep e naselen so Makedonci, ne
Otkako minaa dve godini od diplomi uspeal da izbega od krvoprolevawe. Zaginale
raweto, mo`am da go odr`am vetuvaweto i 10 prilep~ani. Gnevot lu|eto go iska`ale so
da pojdam vo tatkovinata na mojot drugar. Ja neredi, vo koi izgorela xamijata, ~ie minare
zapoznav zemjata i mnogu novi mesta. Pravej- naselenieto go narekuva raketa. Ve}e 10
}i go toa so nekoj od `ite
lite e mnogu porazli~no
iskustvo. Zatoa postoe{e Son~eviot grad pod
~uvstvo kako doma.
bez toa, ne be{e napredna republika vo
Prilep e mal grad so Jugoslavija. Ekonomijata sega e u{te polo{a.
okolu 60.000 lu|e, vklu~u Vo gradot fukcioniraat dve golemi firmi.
vaj}i gi i selata. Vo vojnata Tuka e golemata pivarnica, koja gi proiz
bila vospostavena bugarskata adminis veduva brendovite Zlaten dab i Krali Marko
tracija (Bugarija kako sojuznik na Germanija i polni sokovi po licenca na Pepsi, kako i
dobila pove}e teritorii na Balkanot), pro fabrikata Vitaminka, koja proizveduva
tiv koja uspe{no se borele lokalnite parti glavno konditorski proizvodi, kako i na
zani. Poradi toa gradot dobil titula - naro site vidovi na za~ini i sosovi... Mnogumina
den heroj od strana na Mar{alot Tito. ne se vraboteni. Zatoa centarot e sekoga{
Na centralniot plo{tad e spomenikot na poln so mladi. No, i so lu|e koi doa|aat na
Aleksandar Veliki, na koj e prestavena teri muabet i kafe. Kafuliwata sekoga{ se pre
torijata na nekoga{ mo}nata Makedonska polni do posledno mesto. Poradi mnogute
imperija. Blisku e gradskoto sobranie kade kafuliwa ne e problem za rezervacija na
se vee dr`avnoto zname i drugi pomali mesto. Neodamna se otvorilo nekoe glamu
spomenici na lokalnite dejci. Eden od niv rozno mesto kade se pijat dva vida na pivo,
mnogu nalikuva na Lenin. Pe{a~kata zona e lokalno i skopsko, kako i ~aj i kafe. I ni{to
poplo~ena so mermer, koj se iskopuva vo godini e potsetnik na ta`nite nastani. Vo pove}e. Nasekade, mom~iwa i devojki, voz
blizina na gradot. Ima tri mali paralelno gradot re~isi nema Albanci, zatoa nema rasni i deca, pijat samo pivo. Koga najdovme
uli~ki na koi se naredeni lokalnite kafu potreba od obnovuvawe. Odlukata za urivawe restoran, otkriv deka pivoto e poevtino od
liwa i butici, kako i vo pove}eto stari gra e opasnost za novi nemiri vo zemjata. Na mineralnata voda, sokot, pa duri i od mleko
dovi. Pokraj slabata ekonomija, sé e mnogu zaginatite Makedonci vo konfliktot im e to. Cenite vo prodavnicite go potvrduvaat
dobro odr`ano, ~isto i kulturno. Spored podignat spomenik, koj frla snop na svetli toa. Od cenite na hranata i oblekata sum
mojot prijatel, gradot go smenal likot pos na kon neboto. najmnogu zadovolen vo Makedonija. Kako da e
lednite godini. Mestoto ne e turisti~ko. Vo denovite na Jugoslavija rabotele nekoj vid na komunizam. Obrok za dvajca,
Ponekoga{ na pominuvawe zapiraat bugar mno{tvo pretprijatija. Sega pove}eto se
ski, gr~ki i srpski turisti. Golem nastan e uni{teni ili do`ivuvaat kompleten pad na
Festivalot na pivoto vo juli, koga vo gradot proizvodstvoto i ekonomijata. Makedonija, i
PATEPIS NA VIKTOR ALEKSANDROVI^ KAMINSKIJ
OD ODESA, KOJ VO 2011 GODINA GO POSETIL PRILEP
Kone~no pristignavme vo gradot-heroj doa|aat nad 50.000 lu|e od celata zemja. Vo
Prilep. Nikoga{ ne bi doznal deka centarot e razurnata xamija i Gradskata saat
postoi takov grad, ako ne u~ev na Univer kula od turskiot period. Vo 2001 godina
zitetot so eden negov `itel pet godini zaed izbuvnal voen konflikt me|u Albancite i
no vo ista klupa. Vo mnogute godini dru`ba, naselenieto na Makedonija. Vojnata se ~uvst
se naslu{av mnogu interesni ne{ta za Ma vuvala vo celata zemja. Pokraj toa {to 99
kedonija, a osobeno za Prilep. otsto od Prilep e naselen so Makedonci, ne
Otkako minaa dve godini od diplomi uspeal da izbega od krvoprolevawe. Zaginale
raweto, mo`am da go odr`am vetuvaweto i 10 prilep~ani. Gnevot lu|eto go iska`ale so
da pojdam vo tatkovinata na mojot drugar. Ja neredi, vo koi izgorela xamijata, ~ie minare
zapoznav zemjata i mnogu novi mesta. Pravej- naselenieto go narekuva raketa. Ve}e 10
}i go toa so nekoj od `ite
lite e mnogu porazli~no
iskustvo. Zatoa postoe{e Son~eviot grad pod
~uvstvo kako doma.
bez toa, ne be{e napredna republika vo
Prilep e mal grad so Jugoslavija. Ekonomijata sega e u{te polo{a.
okolu 60.000 lu|e, vklu~u Vo gradot fukcioniraat dve golemi firmi.
vaj}i gi i selata. Vo vojnata Tuka e golemata pivarnica, koja gi proiz
bila vospostavena bugarskata adminis veduva brendovite Zlaten dab i Krali Marko
tracija (Bugarija kako sojuznik na Germanija i polni sokovi po licenca na Pepsi, kako i
dobila pove}e teritorii na Balkanot), pro fabrikata Vitaminka, koja proizveduva
tiv koja uspe{no se borele lokalnite parti glavno konditorski proizvodi, kako i na
zani. Poradi toa gradot dobil titula - naro site vidovi na za~ini i sosovi... Mnogumina
den heroj od strana na Mar{alot Tito. ne se vraboteni. Zatoa centarot e sekoga{
Na centralniot plo{tad e spomenikot na poln so mladi. No, i so lu|e koi doa|aat na
Aleksandar Veliki, na koj e prestavena teri muabet i kafe. Kafuliwata sekoga{ se pre
torijata na nekoga{ mo}nata Makedonska polni do posledno mesto. Poradi mnogute
imperija. Blisku e gradskoto sobranie kade kafuliwa ne e problem za rezervacija na
se vee dr`avnoto zname i drugi pomali mesto. Neodamna se otvorilo nekoe glamu
spomenici na lokalnite dejci. Eden od niv rozno mesto kade se pijat dva vida na pivo,
mnogu nalikuva na Lenin. Pe{a~kata zona e lokalno i skopsko, kako i ~aj i kafe. I ni{to
poplo~ena so mermer, koj se iskopuva vo godini e potsetnik na ta`nite nastani. Vo pove}e. Nasekade, mom~iwa i devojki, voz
blizina na gradot. Ima tri mali paralelno gradot re~isi nema Albanci, zatoa nema rasni i deca, pijat samo pivo. Koga najdovme
uli~ki na koi se naredeni lokalnite kafu potreba od obnovuvawe. Odlukata za urivawe restoran, otkriv deka pivoto e poevtino od
liwa i butici, kako i vo pove}eto stari gra e opasnost za novi nemiri vo zemjata. Na mineralnata voda, sokot, pa duri i od mleko
dovi. Pokraj slabata ekonomija, sé e mnogu zaginatite Makedonci vo konfliktot im e to. Cenite vo prodavnicite go potvrduvaat
dobro odr`ano, ~isto i kulturno. Spored podignat spomenik, koj frla snop na svetli toa. Od cenite na hranata i oblekata sum
mojot prijatel, gradot go smenal likot pos na kon neboto. najmnogu zadovolen vo Makedonija. Kako da e
lednite godini. Mestoto ne e turisti~ko. Vo denovite na Jugoslavija rabotele nekoj vid na komunizam. Obrok za dvajca,
Ponekoga{ na pominuvawe zapiraat bugar mno{tvo pretprijatija. Sega pove}eto se
ski, gr~ki i srpski turisti. Golem nastan e uni{teni ili do`ivuvaat kompleten pad na
Festivalot na pivoto vo juli, koga vo gradot proizvodstvoto i ekonomijata. Makedonija, i
