Page 2 - Неделник Зенит број 507
P. 2
enit Prilep vo
,,aferata,, Mis Ston
MISTERIJA
Vo minatoto na{iot grad igral va`na uloga vo narodnite sud-
Buldo`er vo bini, antikata (Keramija, Linkestite), bogomilstoto, otporot pro-
Zapol{kiot tiv Osmanliite, protiv gr~kite fanaristi, narodnoosloboditel-
lokalitet nata borba, 2001 godina, duri idejata za sozdavawe na VMRO e
zamislena vo Prilep. ,,Konzervatizmot,, na prilep~ani zapo~nal
Na nekolku kilometri od gradot, skriena brzo da otstapuva pred neophodnosta za sveta narodna borba.
me|u ridot [atorov Kamen i Drenska planina
se nao|aat zeleni livadi i {uma od dabje, Mis Elena Ston e istaknata protestantska misionerka, od
leski, jasen i drugi vidovi drvja, poznato kako SAD. Bila nazna~ena vo Solun da vodi evangelisti~ka misija.
Zapol{ko. Imeto e po predanieto povrzano so Nejzinata pridru`ni~ka bila Katerina (Stefanova) Cilke, rodum
turskiot period, koga vo dolinata bilo od Bansko, so soprugot Gligor Cilke, Albanec od Kor~a. Pirinskite
raspolo`eno seloto Zapol`ani. Poradi grab- Makedonci na Jane Sandanski ja isfrlile stra{nata ideja za ple-
nuvaweto na nekoja ubava devojka od Turcite, nuvawe na nekogo zaradi otkup. Goce Del~ev bil vozdr`an od
seloto bilo ispusteno. @itelite se otselile moralni pri~ini, iako na {ega velel - ,,Galite strelaa, duri i po
vo dene{noto Zapol`ani vo Pelagonija. neboto (bogovite), koga toa ispra}a molskavici,,. Na krajot se
soglasil, no pod dva uslova: Na zaplenetiot da ne mu se slu~i
Kako ostatok od seloto se zabele`uva del ni{to i da ne se `rtvuva nitu edno makedonsko selce. I na{iot
sogra|anin \or~e Petrov se izjasnil protiv grabnuaweto, za{to ne
od gradba so sredna golemina, celosno razore- veruval deka mo`e da se dojde do pogolema suma. Grabnuvaweto na
na so ma{ina i alat kako rezultat na ne~ija Mis Ston so pridru`ni~kata se slu~ilo na 30 septemvri 1901 g.
potraga po skrieno bogatstvo. Pri grubite Otkupot bil dogovoren so amerikanskiot ambasador Lej{man, za
zafati, nepoznatite lica otkrile delovi od 66 iljadi dolari (15000 turski liri), vo zlato od 80 oki ili 150
yidovite na gradbata, raznvi grade`ni materi- kilogrami. Vo ~etata koja gi ~uvala grabnatite bil i Spiro Petrov
jali od kamen i keramika i nekolku fragmenti od Prilep. Spored Jane Sandanski, toj bil trgovec. Go spomenu-
od stolbovi, edna baza od pomal stolb i drugi vaat kako ~udesen pesnopoec i imitator na slaveevo ~urulikawe.
kameni blokovi. Na ruinata se sre}avaat i Spiro zaginal vo denovite na Ilindenskoto vostanie vo mel-
fragmenti od pomali i pogolemi kerami~ki ni~ko, kako soborec na Sandanski. Zaedno so Spiro, vo ~etata koja
sadovi. Na mestoto u{te se ima ostatoci od gi ~uvala grabnatite, bil i Stefan Mandalov od gevgelisko. Vo
yid. Vo vnatre{niot prostor vnimanieto go likot na Mandanata vo filmot Mis Ston defakto se krie Spiro
privlekuvaat mermernite elementi i ubavo Petrov so modificirano ime Stefan Mandalov. Biografskite
obrabotenite kameni blokovi od granit ili analizi poka`uvaat deka Spiro Petrov e brat na \or~e Petrov,
drug kamen. Za seloto svedo~at drugi ostatoci sin na daskalot Petre od prilepskoto selo Trojaci.
od naselbata, kako pogolemi i pomali gramadi,
fragmenti od kerami~ki sadovi i od teguli, Za ,,aferata,, pi{uvale najtira`nite sofiski vesnici so
pitosi i sl. Nekoi pogolemi kameni plo~i upa- komentari od istaknati politi~ari, me|u koi i poznatiot etnograf,
tuvaat na toa deka gradbata bila stara crkva. profesor vo solunskata gimnazija, Vasil K'n~ov, koj, u{te vo tie
Pokraj urnatinite ima ostatoci od grobovi. godini, bil minister za prosveta na Bugarija. Pu{uval deka zad
Traga~ite, so ma{inata, vlegle celosno go grabnuvaweto na Mis Ston stojat razbojnici od Makedonija, od koi
raskopale vnatre{niot del, baraj}i ne{to, te{ko strada i bugarskoto kne`evstvo. Vakvite napisi gi prenesu-
{to i tie ne znaele. Ne e poznato dali ne{to val i svetskiot pe~at. Poradi navredlivite napisi, poznatiot
odnesle, no ne e isklu~eno da zaminale so prilepski deec, koj se {koluval vo Solun, Gligur Popov, pred-
bogatstvo. Posebno e raskopan delot na olta- lo`il Vasil K'n~ov da bide ubien. Ubistvoto go izvr{il prilep-
rot, od kade se otkopani i fragmentite od skiot revolucioner Karanxulov. K"n~ov bil ubien vo minister-
pogolemi mermerni stolbovi, pri {to delum- skiot kabinet vo fevruari 1902 g. Karanxulov bil porane{en
no gi iskr{ile. u~enik na K"n~ov vo solunskata gimnazija.
Duri i samata Mis Ston se izjasnila deka grabnuva~ite ne bile
razbojnici, tuku makedonski revolucioneri, koi go obvinuvaat
osmanliskiot re`im vo Makedonija. Ovaa afera se sporeduva so
podvgigot na Solunskite atentatori, makar {to makedonskite
revolucioneri ne ni pomisluvale na samo`rtvuvawe. Tie se bore-
la da pobedat, a ne da izgorat vo plamenot na nivnoto delo.
Prim. Dr. Blagoja Dameski
Izdava: ”Zenit pres plus DOO”; Adresa: Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep;
Osnova~i, upraviteli i urednici: Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska; Izleguva sekoj petok; Prviot broj izleze na 2 maj
2008 g.; Ureduva: Redakciski kolegium; tel: ++389 48 550 140; www.zenitprilep.com.mk; epo{ta: [email protected];
Grafi~ko ureduvawe "MARS design", `smetka: 210070822900104, Tutunska banka A.D.Skopje; D.br. 4021015529000;
Pe~ati: Evropa 92 Ko~ani
,,aferata,, Mis Ston
MISTERIJA
Vo minatoto na{iot grad igral va`na uloga vo narodnite sud-
Buldo`er vo bini, antikata (Keramija, Linkestite), bogomilstoto, otporot pro-
Zapol{kiot tiv Osmanliite, protiv gr~kite fanaristi, narodnoosloboditel-
lokalitet nata borba, 2001 godina, duri idejata za sozdavawe na VMRO e
zamislena vo Prilep. ,,Konzervatizmot,, na prilep~ani zapo~nal
Na nekolku kilometri od gradot, skriena brzo da otstapuva pred neophodnosta za sveta narodna borba.
me|u ridot [atorov Kamen i Drenska planina
se nao|aat zeleni livadi i {uma od dabje, Mis Elena Ston e istaknata protestantska misionerka, od
leski, jasen i drugi vidovi drvja, poznato kako SAD. Bila nazna~ena vo Solun da vodi evangelisti~ka misija.
Zapol{ko. Imeto e po predanieto povrzano so Nejzinata pridru`ni~ka bila Katerina (Stefanova) Cilke, rodum
turskiot period, koga vo dolinata bilo od Bansko, so soprugot Gligor Cilke, Albanec od Kor~a. Pirinskite
raspolo`eno seloto Zapol`ani. Poradi grab- Makedonci na Jane Sandanski ja isfrlile stra{nata ideja za ple-
nuvaweto na nekoja ubava devojka od Turcite, nuvawe na nekogo zaradi otkup. Goce Del~ev bil vozdr`an od
seloto bilo ispusteno. @itelite se otselile moralni pri~ini, iako na {ega velel - ,,Galite strelaa, duri i po
vo dene{noto Zapol`ani vo Pelagonija. neboto (bogovite), koga toa ispra}a molskavici,,. Na krajot se
soglasil, no pod dva uslova: Na zaplenetiot da ne mu se slu~i
Kako ostatok od seloto se zabele`uva del ni{to i da ne se `rtvuva nitu edno makedonsko selce. I na{iot
sogra|anin \or~e Petrov se izjasnil protiv grabnuaweto, za{to ne
od gradba so sredna golemina, celosno razore- veruval deka mo`e da se dojde do pogolema suma. Grabnuvaweto na
na so ma{ina i alat kako rezultat na ne~ija Mis Ston so pridru`ni~kata se slu~ilo na 30 septemvri 1901 g.
potraga po skrieno bogatstvo. Pri grubite Otkupot bil dogovoren so amerikanskiot ambasador Lej{man, za
zafati, nepoznatite lica otkrile delovi od 66 iljadi dolari (15000 turski liri), vo zlato od 80 oki ili 150
yidovite na gradbata, raznvi grade`ni materi- kilogrami. Vo ~etata koja gi ~uvala grabnatite bil i Spiro Petrov
jali od kamen i keramika i nekolku fragmenti od Prilep. Spored Jane Sandanski, toj bil trgovec. Go spomenu-
od stolbovi, edna baza od pomal stolb i drugi vaat kako ~udesen pesnopoec i imitator na slaveevo ~urulikawe.
kameni blokovi. Na ruinata se sre}avaat i Spiro zaginal vo denovite na Ilindenskoto vostanie vo mel-
fragmenti od pomali i pogolemi kerami~ki ni~ko, kako soborec na Sandanski. Zaedno so Spiro, vo ~etata koja
sadovi. Na mestoto u{te se ima ostatoci od gi ~uvala grabnatite, bil i Stefan Mandalov od gevgelisko. Vo
yid. Vo vnatre{niot prostor vnimanieto go likot na Mandanata vo filmot Mis Ston defakto se krie Spiro
privlekuvaat mermernite elementi i ubavo Petrov so modificirano ime Stefan Mandalov. Biografskite
obrabotenite kameni blokovi od granit ili analizi poka`uvaat deka Spiro Petrov e brat na \or~e Petrov,
drug kamen. Za seloto svedo~at drugi ostatoci sin na daskalot Petre od prilepskoto selo Trojaci.
od naselbata, kako pogolemi i pomali gramadi,
fragmenti od kerami~ki sadovi i od teguli, Za ,,aferata,, pi{uvale najtira`nite sofiski vesnici so
pitosi i sl. Nekoi pogolemi kameni plo~i upa- komentari od istaknati politi~ari, me|u koi i poznatiot etnograf,
tuvaat na toa deka gradbata bila stara crkva. profesor vo solunskata gimnazija, Vasil K'n~ov, koj, u{te vo tie
Pokraj urnatinite ima ostatoci od grobovi. godini, bil minister za prosveta na Bugarija. Pu{uval deka zad
Traga~ite, so ma{inata, vlegle celosno go grabnuvaweto na Mis Ston stojat razbojnici od Makedonija, od koi
raskopale vnatre{niot del, baraj}i ne{to, te{ko strada i bugarskoto kne`evstvo. Vakvite napisi gi prenesu-
{to i tie ne znaele. Ne e poznato dali ne{to val i svetskiot pe~at. Poradi navredlivite napisi, poznatiot
odnesle, no ne e isklu~eno da zaminale so prilepski deec, koj se {koluval vo Solun, Gligur Popov, pred-
bogatstvo. Posebno e raskopan delot na olta- lo`il Vasil K'n~ov da bide ubien. Ubistvoto go izvr{il prilep-
rot, od kade se otkopani i fragmentite od skiot revolucioner Karanxulov. K"n~ov bil ubien vo minister-
pogolemi mermerni stolbovi, pri {to delum- skiot kabinet vo fevruari 1902 g. Karanxulov bil porane{en
no gi iskr{ile. u~enik na K"n~ov vo solunskata gimnazija.
Duri i samata Mis Ston se izjasnila deka grabnuva~ite ne bile
razbojnici, tuku makedonski revolucioneri, koi go obvinuvaat
osmanliskiot re`im vo Makedonija. Ovaa afera se sporeduva so
podvgigot na Solunskite atentatori, makar {to makedonskite
revolucioneri ne ni pomisluvale na samo`rtvuvawe. Tie se bore-
la da pobedat, a ne da izgorat vo plamenot na nivnoto delo.
Prim. Dr. Blagoja Dameski
Izdava: ”Zenit pres plus DOO”; Adresa: Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep;
Osnova~i, upraviteli i urednici: Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska; Izleguva sekoj petok; Prviot broj izleze na 2 maj
2008 g.; Ureduva: Redakciski kolegium; tel: ++389 48 550 140; www.zenitprilep.com.mk; epo{ta: [email protected];
Grafi~ko ureduvawe "MARS design", `smetka: 210070822900104, Tutunska banka A.D.Skopje; D.br. 4021015529000;
Pe~ati: Evropa 92 Ko~ani
