Page 12 - Неделник Зенит број 790
P. 12
Zenit FOKUS
VO CRKVATA SVETA ZLATA MEGLENSKA VO SOBOTSKO (ARIDEA)
Makedonska
molitva
vo
Grcija
Izgradena e prvata crkva Sveti Zlata Meglenska kade se slu`i na Makedoncite e Ohridska arhiepiskopija.
na makedonski jazik vo Egejska Makedonija, vo Aridea ili So- - Kako mo`e da se priznae edna crkva bez narod. Narodot ne e
botsko, Vodensko. Posle veligdenskite praznici bo`jiot dom ko-
ne~no }e bide `ivopisan. Makedoncite }e kr{tevaat, ven~avaat ohridski, tuku makedonski. Crkvata e Ohridska arhiepiskopija,
i }e ispra}aat upokoeni na posledniot pat vo grandizno duhovno ama taa pripa|a na makedonskiot narod. Ne mo`e majkata da bide
svetili{te. So bo`ja promisla, silna volja i pomo{ od dijaspora- }erka ni na srpskata, nitu na bugarskata crkva. Treba da se iz-
ta, gradbata trae{e 18 godini vo ambient na seriozni zakani od dr`i. ]e pomine i rusko-ukrainskiot problem i sé }e dojde vo red.
lokalnoto gr~ko naselenie. Gradbata glavno e finansirana od Trpenie - spasenie. Imeto Makedonija da ne se dava - veli arhi-
makedonskata dijaspora od Amerika, Kanada i Avstralija. mandritot Carkwas, koj e sve{teno lice na MPC-OA, {to ne e
priznat vo Grcija.
Makedonskata crkva e delo na arhimandritot Nikodim Cark-
was. Toj e etni~ki makedonski i pravoslaven monah vo poodmina- Hramot e posveten na Sveta Zlata Meglenska. Del e od Evrop-
ti godini. Pove}e decenii se bori so opstrukciite na gr~kata skata Eparhija na Makedonskata Pravoslavna crkva-Ohridska
crkva i dr`avata da se krene pravoslavniot hram. Izgonet od Arhiepiskopija. Ova versko svetili{te datira od pred 2000 godi-
gr~kata crkva i zatvoran, sve{tenikot e uporen i posveten na bor- na. Sedumte barawa za crkva na Makedoncite bile odbieni so
bata za priznavawe na pravoto na sopstven jazik i crkva na Make- obrazlo`enie oti nema takvi lu|e vo Grcija i nema potreba za
doncite vo Severna Grcija. Kako simbol na dvi`eweto na Make- crkva. Podocna e pobarana dozvola za mesto za sobirawe narod,
doncite od Egejska Makedonija za ostvaruvawe na nacionalnite, na {to gr~kite vlasti ne mo`ele da oponiraat. Prvata liturgija
politi~kite i verskite prava, toj se `ali deka gr~kata dr`ava bila vo 2000 godina. Ottoga{ ima liturgii vo nedelite. Se odr`u-
prodol`uva so opstrukciite so argumenti deka prilivite od vaat na makedonski i na gr~ki jazik. Se pravat i svadbi. Bila
stranstvo bile od somnitelni izvori. odr`ana i pogrebnata ceremonija za tatko mu na Carkwas i za
Carkwas stravuva od zakanata za Makedoncite vo idnina. Toa vnukot od brat. Se sobral mnogu narod, pokraj
go potkrepuva temnite sili koi sakale da ja zapalat crkvata. zapla{uvaweto .
Spored nego, Sinodot na MPC nedovolno se gri`i za makedon- Spored otecot Nikodim Carkwas, ova e
skoto malcinstvo vo Grcija. Slaba bila poddr{kata i od makedon- edinstvena makedonska crkva koja go ohrabru-
skite vlasti. Tie bile premnogu tivki {to go obeshrabruva make- va narodot za pogolemo prisustvo ne samo na
donskoto malcinstvo . nedelnite liturgii, svadbenite ceremonii.
Za odlukata na Carigradskiot patrijarh od vselenskata pat- Carkwas e etni~ki makedonski, pravo-
rijar{ija od 9 maj, toj e na stav deka istoriskoto ime na crkvata slaven monah. Roden e vo Sobotsko, Vodensko,
Egejska Makedonija vo 1942 godina. So svojata
uporna borba za priznavawe na pravoto na
sopstven jazik i crkva na Makedoncite vo se-
verna Grcija, toj e vode~ka figura i simbol na
dvi`eweto na Makedoncite od Egejska Make-
donija za ostvaruvawe na nacionalnite i po-
liti~kite prava. Vo 1973 bil zamona{en kako
~len na gr~kata pravoslavna crkva. Vo 1991,
na pozicija arhimandrit, bil proteran od Crk-
vata vo Grcija so obvinenie za seriozno na-
ru{uvawe na etikata. Bil suden pred crkovno-
to pravosudstvo i vo 1992 godina bil isfrlen od gr~kata crkva.
Za upornosta, otslu`il i zatvor. Bil poni`uvan. Inicijator e na
postapkata pred Sudot vo Strazbur protiv Grcija za da ovozmo`i
zakonski registrirana crkva vo koja }e se bogoslu`i na makedon-
ski jazik i ozakonuvawe na site crkovni i duhovni aktivnosti.
Dobitnik e (2006) na priznanieto Duhoven voin, {to go dodelu-
va kulturnata manifestacija "Makedonski duhovni konaci" za
smirenosta i istrajnosta vo zalo`bata za propoved na makedon-
ski jazik.
VO CRKVATA SVETA ZLATA MEGLENSKA VO SOBOTSKO (ARIDEA)
Makedonska
molitva
vo
Grcija
Izgradena e prvata crkva Sveti Zlata Meglenska kade se slu`i na Makedoncite e Ohridska arhiepiskopija.
na makedonski jazik vo Egejska Makedonija, vo Aridea ili So- - Kako mo`e da se priznae edna crkva bez narod. Narodot ne e
botsko, Vodensko. Posle veligdenskite praznici bo`jiot dom ko-
ne~no }e bide `ivopisan. Makedoncite }e kr{tevaat, ven~avaat ohridski, tuku makedonski. Crkvata e Ohridska arhiepiskopija,
i }e ispra}aat upokoeni na posledniot pat vo grandizno duhovno ama taa pripa|a na makedonskiot narod. Ne mo`e majkata da bide
svetili{te. So bo`ja promisla, silna volja i pomo{ od dijaspora- }erka ni na srpskata, nitu na bugarskata crkva. Treba da se iz-
ta, gradbata trae{e 18 godini vo ambient na seriozni zakani od dr`i. ]e pomine i rusko-ukrainskiot problem i sé }e dojde vo red.
lokalnoto gr~ko naselenie. Gradbata glavno e finansirana od Trpenie - spasenie. Imeto Makedonija da ne se dava - veli arhi-
makedonskata dijaspora od Amerika, Kanada i Avstralija. mandritot Carkwas, koj e sve{teno lice na MPC-OA, {to ne e
priznat vo Grcija.
Makedonskata crkva e delo na arhimandritot Nikodim Cark-
was. Toj e etni~ki makedonski i pravoslaven monah vo poodmina- Hramot e posveten na Sveta Zlata Meglenska. Del e od Evrop-
ti godini. Pove}e decenii se bori so opstrukciite na gr~kata skata Eparhija na Makedonskata Pravoslavna crkva-Ohridska
crkva i dr`avata da se krene pravoslavniot hram. Izgonet od Arhiepiskopija. Ova versko svetili{te datira od pred 2000 godi-
gr~kata crkva i zatvoran, sve{tenikot e uporen i posveten na bor- na. Sedumte barawa za crkva na Makedoncite bile odbieni so
bata za priznavawe na pravoto na sopstven jazik i crkva na Make- obrazlo`enie oti nema takvi lu|e vo Grcija i nema potreba za
doncite vo Severna Grcija. Kako simbol na dvi`eweto na Make- crkva. Podocna e pobarana dozvola za mesto za sobirawe narod,
doncite od Egejska Makedonija za ostvaruvawe na nacionalnite, na {to gr~kite vlasti ne mo`ele da oponiraat. Prvata liturgija
politi~kite i verskite prava, toj se `ali deka gr~kata dr`ava bila vo 2000 godina. Ottoga{ ima liturgii vo nedelite. Se odr`u-
prodol`uva so opstrukciite so argumenti deka prilivite od vaat na makedonski i na gr~ki jazik. Se pravat i svadbi. Bila
stranstvo bile od somnitelni izvori. odr`ana i pogrebnata ceremonija za tatko mu na Carkwas i za
Carkwas stravuva od zakanata za Makedoncite vo idnina. Toa vnukot od brat. Se sobral mnogu narod, pokraj
go potkrepuva temnite sili koi sakale da ja zapalat crkvata. zapla{uvaweto .
Spored nego, Sinodot na MPC nedovolno se gri`i za makedon- Spored otecot Nikodim Carkwas, ova e
skoto malcinstvo vo Grcija. Slaba bila poddr{kata i od makedon- edinstvena makedonska crkva koja go ohrabru-
skite vlasti. Tie bile premnogu tivki {to go obeshrabruva make- va narodot za pogolemo prisustvo ne samo na
donskoto malcinstvo . nedelnite liturgii, svadbenite ceremonii.
Za odlukata na Carigradskiot patrijarh od vselenskata pat- Carkwas e etni~ki makedonski, pravo-
rijar{ija od 9 maj, toj e na stav deka istoriskoto ime na crkvata slaven monah. Roden e vo Sobotsko, Vodensko,
Egejska Makedonija vo 1942 godina. So svojata
uporna borba za priznavawe na pravoto na
sopstven jazik i crkva na Makedoncite vo se-
verna Grcija, toj e vode~ka figura i simbol na
dvi`eweto na Makedoncite od Egejska Make-
donija za ostvaruvawe na nacionalnite i po-
liti~kite prava. Vo 1973 bil zamona{en kako
~len na gr~kata pravoslavna crkva. Vo 1991,
na pozicija arhimandrit, bil proteran od Crk-
vata vo Grcija so obvinenie za seriozno na-
ru{uvawe na etikata. Bil suden pred crkovno-
to pravosudstvo i vo 1992 godina bil isfrlen od gr~kata crkva.
Za upornosta, otslu`il i zatvor. Bil poni`uvan. Inicijator e na
postapkata pred Sudot vo Strazbur protiv Grcija za da ovozmo`i
zakonski registrirana crkva vo koja }e se bogoslu`i na makedon-
ski jazik i ozakonuvawe na site crkovni i duhovni aktivnosti.
Dobitnik e (2006) na priznanieto Duhoven voin, {to go dodelu-
va kulturnata manifestacija "Makedonski duhovni konaci" za
smirenosta i istrajnosta vo zalo`bata za propoved na makedon-
ski jazik.
