Page 11 - Неделник Зенит број 790
P. 11
29 mart 2024 11
DANIEL MELVIL
Makedonska
rapsodija 26
Prva kniga Topeweto na snegovite dojde so be{e ~len na familijata, za kogo ni-
na d-r Biqana detonaciite na mrazot {to se ras- komu ni{to nemavme ka`ano. I Ma-
Konsuloska puknuva{e vo bliskata reka, i si rion, koja se razbudila, dojde do
Gveroska ode{e zaedno so nejzinite vodi. I mene. Razdipli druga stolica i sed-
olucite ~ukaa pod pokrivite, od na.
D-r Biqana Konsuloska Gveros- kade istekuvaa sne`nite yvezdi
ka ja objavi prvata kniga "Agroeko- pretvoreni vo bezbojna te~nost. So - Se slu~uva li ne{to?, me pra{a.
lo{kite principi i mo`nosta za Marion otidovme vo gradinata. Da, - Ne, u{te ni{to, odgovoriv.
za{tita na rastenijata od bolesti" epidopterot be{e u{te tamu! Ama ne, ili, poto~no, da, ne{to se
vo koja se prezentiraat nau~ni re- slu~uva{e! Nekolku tivki potpuknu-
zultati, podatoci za odredeni vi- Zemjata prezasitena so voda vawa i zeleniot kraj na ne{to se zag-
dovi na ekolo{ka za{tita, biokon- po~na "da ~adi". Nie, pak, gi zasu- leda vo nas od otvorot {to se pojavi
trolni agensi i nivnite mehanizmi kavme rakavite. Potrebno be{e da na delot od ko`urecot {to nadminu-
na biolo{ka borba, mikrobni meta- gi is~istime staklata od ateljeto va{e nadvor od zdipleniot list.
boliti, rastitelni ekstrakti i hor- za da vleguva pove}e denska svetli- Edna zelena gasenica izleze od ko-
moni, razni supstanci koi go {titat na vnatre do na{ite knigi i do pri- `urecot i, kako da se lepe{e na po-
rastenieto od {tetni agensi, prven- kolkata. Osven toa, treba{e da se vr{ninite, poleka sleze do zemjata.
stveno od predizvikuva~i na boles- izvr{at i drugi proletni ~istewa. Ottamu, osvetlena od blesokot na
ti. Dadeni se nasoki za potpoln be- Sekoj den, pove}e pati mu odevme na rastenieto zelenikavo - crveno bak-
nefit na agroekolo{kata za{tita poseta na epidopterot, koj po~na reno, gasenicata ja digna prvata tre-
na rastenijata od bolesti. Knigata brzo da rasti. Ovo{nite drvja po~- tina od svoeto telo i dvete temni
e u~ebnik za studentite na vtor i naa da se oblekuvaat vo zeleno. Se strani~ni zoni na nejzinata "glava",
tret ciklus akademski studii i rascutija. Praskata so crveni cve- {to li~ea na o~i pod ko`ata, se gle-
obezbeduva solidna osnova za sov- tovi, kajsijata, duwata, a i bagre- daa eden po drugiot vo Marion i vo
laduvawe na nastavnite programi mot pred ku}ata isto taka. Ja kopav- mene. Gasenicata be{e celata zele-
od oblasta na fitomedicinata, sov- me bav~ata i se spremavme da nasa- na, dolga pribli`no 20 santimetri i
remenite metodi za za{tita na ras- dime salati, kompiri, magdonos... debela kako sredno golem ~ove~ki
tenijata i odr`livoto zemjodelsko Na ve~er so Marion, dvajcata bez prst. Spokojno se razdvi`i i, slede-
proizvodstvo. rabota, gi broevme parite {to ni na od nas, otide pravo vo ateljeto -
ostanuvaa i si postavuvavme zagri- rabotilnica. Zapre do izgasnatata
- Knigata e obid da se zajakne `uva~ki pra{awa za na{ata idni- pe~ka i izgleda{e deka zaspa na
ekolo{kata svest za za{tita na na. [to se odnesuva do sin ni, toj zemjata, pokraj svetlinata od na{ata
rastenijata. Sobrani se brojni sis- be{e daleku, na otslu`uvawe na xebna elektri~na lamba.
temski fakti, soznanija i perspek- voeniot rok. Po~nuvaj}i od taa no} ja izvikav-
tivi na ekolo{ki na~in za za{tita me gasenicata Epidopter. Kako nekoe
na rastenijata od bolesti. O~ekuvam Ne znam dali be{e u{te prolet, qubopitno i razbrano `ivotno Epi-
da ovozmo`i podlaboki razbirawa ili ve}e leto, kako i da e, edna{ se dopter ne slede{e nasekade vo dvo-
za ekologijata na zemjodelskite razbudiv sredno} i bez da pravam rot i vo bav~ata, i ne nabquduva{e
sistemi vo interes na zdravjeto na {um, za da ne ja razbudam Marion. kako rabotime. Ponekoga{ i zboru-
rastenijata. Taa }e ovozmo`i pogo- Otidov "na vizita" kaj epidopterot. vavme prijatelski i taa se ~ine{e
lema promocija na vakviot metod za Ve}e be{e visok dva metri. Nego- deka slu{a, kako da razbira {to i
rastitelna za{tita - veli avtorka- vite tri lista i stebloto bea sta- velime. Edna{ dnevno ode{e vo bav-
ta, potenciraj}i deka treba da ja nati mnogu jaki, a golemiot bel ko- ~ata-gradina i go jade{e svoeto "rod-
naso~ime naukata kon za{tita na `urec izgleda{e kako da spie vo no rastenie", po~nuvaj}i od vrvot. Se
`ivotnata sredina. lulkata od listot svitkan okolu jade{e, gorniot list, stebloto, lis-
nego. Rastenieto, kako i obi~no no} tot "lulka" i ko`urecot.
D-r Biljana Konsuloska Gveroska e, be{e opkoleno so slaba svetli-
pove}e godini e vrabotena vo Ins- na, {to se ~ine{e deka zra~i od (prodol`uva)
titutot za tutun, kako nau~en sovet- nego. Sednav na stolica {to se
nik, redoven profesor vo Odde- zdipluva. Zapaliv cigara i dolgo Izvadok od knigata
lenieto za za{tita na tutunot i ra- vreme go nabquduvav epidopterot
boti vo oblasta fitopatologija, so {to so `ena go zasakavme kako da Makedonska rapsodija vo izdanie na Zenit.
nasoka na bolesti na tutunot.
DANIEL MELVIL
Makedonska
rapsodija 26
Prva kniga Topeweto na snegovite dojde so be{e ~len na familijata, za kogo ni-
na d-r Biqana detonaciite na mrazot {to se ras- komu ni{to nemavme ka`ano. I Ma-
Konsuloska puknuva{e vo bliskata reka, i si rion, koja se razbudila, dojde do
Gveroska ode{e zaedno so nejzinite vodi. I mene. Razdipli druga stolica i sed-
olucite ~ukaa pod pokrivite, od na.
D-r Biqana Konsuloska Gveros- kade istekuvaa sne`nite yvezdi
ka ja objavi prvata kniga "Agroeko- pretvoreni vo bezbojna te~nost. So - Se slu~uva li ne{to?, me pra{a.
lo{kite principi i mo`nosta za Marion otidovme vo gradinata. Da, - Ne, u{te ni{to, odgovoriv.
za{tita na rastenijata od bolesti" epidopterot be{e u{te tamu! Ama ne, ili, poto~no, da, ne{to se
vo koja se prezentiraat nau~ni re- slu~uva{e! Nekolku tivki potpuknu-
zultati, podatoci za odredeni vi- Zemjata prezasitena so voda vawa i zeleniot kraj na ne{to se zag-
dovi na ekolo{ka za{tita, biokon- po~na "da ~adi". Nie, pak, gi zasu- leda vo nas od otvorot {to se pojavi
trolni agensi i nivnite mehanizmi kavme rakavite. Potrebno be{e da na delot od ko`urecot {to nadminu-
na biolo{ka borba, mikrobni meta- gi is~istime staklata od ateljeto va{e nadvor od zdipleniot list.
boliti, rastitelni ekstrakti i hor- za da vleguva pove}e denska svetli- Edna zelena gasenica izleze od ko-
moni, razni supstanci koi go {titat na vnatre do na{ite knigi i do pri- `urecot i, kako da se lepe{e na po-
rastenieto od {tetni agensi, prven- kolkata. Osven toa, treba{e da se vr{ninite, poleka sleze do zemjata.
stveno od predizvikuva~i na boles- izvr{at i drugi proletni ~istewa. Ottamu, osvetlena od blesokot na
ti. Dadeni se nasoki za potpoln be- Sekoj den, pove}e pati mu odevme na rastenieto zelenikavo - crveno bak-
nefit na agroekolo{kata za{tita poseta na epidopterot, koj po~na reno, gasenicata ja digna prvata tre-
na rastenijata od bolesti. Knigata brzo da rasti. Ovo{nite drvja po~- tina od svoeto telo i dvete temni
e u~ebnik za studentite na vtor i naa da se oblekuvaat vo zeleno. Se strani~ni zoni na nejzinata "glava",
tret ciklus akademski studii i rascutija. Praskata so crveni cve- {to li~ea na o~i pod ko`ata, se gle-
obezbeduva solidna osnova za sov- tovi, kajsijata, duwata, a i bagre- daa eden po drugiot vo Marion i vo
laduvawe na nastavnite programi mot pred ku}ata isto taka. Ja kopav- mene. Gasenicata be{e celata zele-
od oblasta na fitomedicinata, sov- me bav~ata i se spremavme da nasa- na, dolga pribli`no 20 santimetri i
remenite metodi za za{tita na ras- dime salati, kompiri, magdonos... debela kako sredno golem ~ove~ki
tenijata i odr`livoto zemjodelsko Na ve~er so Marion, dvajcata bez prst. Spokojno se razdvi`i i, slede-
proizvodstvo. rabota, gi broevme parite {to ni na od nas, otide pravo vo ateljeto -
ostanuvaa i si postavuvavme zagri- rabotilnica. Zapre do izgasnatata
- Knigata e obid da se zajakne `uva~ki pra{awa za na{ata idni- pe~ka i izgleda{e deka zaspa na
ekolo{kata svest za za{tita na na. [to se odnesuva do sin ni, toj zemjata, pokraj svetlinata od na{ata
rastenijata. Sobrani se brojni sis- be{e daleku, na otslu`uvawe na xebna elektri~na lamba.
temski fakti, soznanija i perspek- voeniot rok. Po~nuvaj}i od taa no} ja izvikav-
tivi na ekolo{ki na~in za za{tita me gasenicata Epidopter. Kako nekoe
na rastenijata od bolesti. O~ekuvam Ne znam dali be{e u{te prolet, qubopitno i razbrano `ivotno Epi-
da ovozmo`i podlaboki razbirawa ili ve}e leto, kako i da e, edna{ se dopter ne slede{e nasekade vo dvo-
za ekologijata na zemjodelskite razbudiv sredno} i bez da pravam rot i vo bav~ata, i ne nabquduva{e
sistemi vo interes na zdravjeto na {um, za da ne ja razbudam Marion. kako rabotime. Ponekoga{ i zboru-
rastenijata. Taa }e ovozmo`i pogo- Otidov "na vizita" kaj epidopterot. vavme prijatelski i taa se ~ine{e
lema promocija na vakviot metod za Ve}e be{e visok dva metri. Nego- deka slu{a, kako da razbira {to i
rastitelna za{tita - veli avtorka- vite tri lista i stebloto bea sta- velime. Edna{ dnevno ode{e vo bav-
ta, potenciraj}i deka treba da ja nati mnogu jaki, a golemiot bel ko- ~ata-gradina i go jade{e svoeto "rod-
naso~ime naukata kon za{tita na `urec izgleda{e kako da spie vo no rastenie", po~nuvaj}i od vrvot. Se
`ivotnata sredina. lulkata od listot svitkan okolu jade{e, gorniot list, stebloto, lis-
nego. Rastenieto, kako i obi~no no} tot "lulka" i ko`urecot.
D-r Biljana Konsuloska Gveroska e, be{e opkoleno so slaba svetli-
pove}e godini e vrabotena vo Ins- na, {to se ~ine{e deka zra~i od (prodol`uva)
titutot za tutun, kako nau~en sovet- nego. Sednav na stolica {to se
nik, redoven profesor vo Odde- zdipluva. Zapaliv cigara i dolgo Izvadok od knigata
lenieto za za{tita na tutunot i ra- vreme go nabquduvav epidopterot
boti vo oblasta fitopatologija, so {to so `ena go zasakavme kako da Makedonska rapsodija vo izdanie na Zenit.
nasoka na bolesti na tutunot.
