Page 5 - Неделник Зенит број 666
P. 5
INTERVJU 24 septemvri 2021 5
GROMNA SOLARNA KOJ E ZORAN
MITRESKI?
Prilep }e se obnovi ~istiot vozduh. Postoi tastrofalniot pat za koj site dosega{ni vladi
ogromen interes od stranski investitori samo vetuvaa, a ne ispolnuvaa. Toa e ednakvo Zoran Mitreski, roden vo
spremni za investirawe vo sferata na energe- na laga. Patot Prilep - Bitola e graden vo vre- 1961 godina vo Prilep od
tikata, IT tehnologijata, ovo{tarstvoto, zem- meto na socijalizmot so Mladinskata rabotna rabotni~ko semejstvo, vospitu-
jodelstvoto, sto~arstvoto...Potrebna e samo akcija Mariovo, kade sum bil i u~esnik vo {ta- van vo patrijarhalen duh. Denes
koordinacija i podobra biznis atmosfera. Op- bot kako instruktor na akcijata. Mnogu brigadi sre}no `enet vo harmonija so
{tinata postoi za gra|anite. Taa e servis na od jugoslovenskiot prostor go gradea ovoj pat svojata sopruga, svoite dva
gra|anite i firmite. Nu`na e ekspeditivnosta vo osumdesettite godini, a patot ne e dopren sina koi se `eneti i dvete vnuki.
za izdavawe na soodvetna dokumentacija za pove}e od 42 godini. Vo mladosta sum u~estvuval vo nekolku sportski
biznis razvojot. Taa treba da e poefikasna za aktivnosti (karate i aero klubot) kako i svoevremeno
da ne zamre `elbata za investirawe vo biro- Ima li nade` za idnite generacii i si- instruktor vo foto kino klubot, kako i ~len vo {tabot
kratskiot lavirint. gurnost za starite lica? na Mladinskata Rabotna Akcija "Mariovo 79" koja vo
toga{no vreme go gradela patot Mariovo i Prilep -
Prilep ima ogromni prirodni resursi So decenii site generacii se manipulira- Bitola. Prvo vrabotuvawe mi bilo vo elektro odr`u-
koi mo`at da se stavat vo funkcija na biz- ni, zadojuvani so nekakvi politi~ki ideologii vawe vo tekstilnata fabrika "Biljana" koe traelo
nisot? koi od nivnite `ivoti napravija haos po verti- samo 3 godini koga odlu~iv da ja formiram svojata
kala i horizontala. Kaj mladite postoi total- firma vo Prilep. Poradi burnite uslovi za rabota vo
Gra|anite }e mo`e da kofinansiraat vo na beznade`nost. Spasot go gledaat da se pi- devedesettite godini odlu~iv privremeno da zaminam
solarni sistemi, nemetalnite rudi kako: mer- {at kako Bugari za da izbegaat od ova dno koe vo Britanija kade ostanav skoro 15 godini. Se vrativ vo
mer, granit, travertin itn. Na site zaintere- se pove}e i pove}e propa|a, a od re{enija nema 2013 godina kade povtorno ja formirav firmata so
sirani stranski i doma{ni firmi }e im se nitu traga. Za `al, nivniot spas se pretvora vo elektro dejnost koja i denes e vo funkcija. So politika
ovozmo`i dobivawe na koristewe na odredena me|unarodna politi~ka igra. Nitu edna vlada nikoga{ ne sum se zanimaval, nitu razmisluval na taa
lokacija za iskop na rudnite bogatstva. So toa, ne prezela strate{ko re{enie za privleku- tema, me|utoa site javni nastani poslednive godini
namesto da gi zemaat samo kako blokovi, da vawe na mladite, a preku moite idei koi se napravija mojot mir da eksplodira poradi bezbrojnite
mora del da se prerabotuvaat vo blizina na identi~ni so ideite na Integra, gi gledame javni aferi koi ne dozvoluvaat na{ite `ivoti da ni
rudnikot ili vo industriskata zona vo Prilep. kako spas i atraktivno vrabotuvawe na site, trgnat vo pravec na dostoinstven `ivot na ~ove~ki
Toa e mo`nost za pove}e vrabotuvawa. Imame preku stranskite investicii. Za `al, site su{testva od 21 vek. Preku svojot anga`man kako po-
mnogu stranski investitori koi sakaat da lica koga zaminuvaat vo penzija go do`ivuvaat tencijalen kandidat za gradona~alnik na grad Prilep
vlo`uvaat vo fotonaponski farmi vo prilep- {okot na site mo`ni socijalni promeni i se }e go dadam svojot maksimum da gi otstranam site anoma-
sko. Tuka ima prostor za vrabotuvawa na mnogu ~uvstvuvaat otfrleni i nekorisni za op{test- lii koi ne im dozvoluvaat na firmite od ovoj grad
mladi kadri, ne samo vo gradbata, tuku i vo voto. Preku organiziran kulturno socijalen zaslu`en razvoj i vrabotuvawe na mladite koi se srce-
tehni~koto odr`uvawe posle pu{taweto vo `ivot nivnite denovi }e se napravat pozi- to, duhot i krvotokot na ovoj grad.
proizvodstvo. Se nao|ame vo perfektna polo`- tivni. Planiram da vozdignam i unapredam
ba kade imame perfektni uslovi za toa. Stran- penzionerski dom. Na 10 hektari, so stransko verzija na Norve{ka so sopstven sistem, kade svoite sogra|ani }e
skite firmi go znaat toa. Se ~eka pozitiven iskustvo, }e se izgradat starski domovi, park gi napravime gordi na sebe i na svoeto postoewe. Srednata odam-
signal i tie vedna{ doa|aat za konkretni do- za rekreacija i dru`ewa. Na penzionerite da na izgubena i ukradena klasa da se vrati povtorno vo na{ite
govori. Tuka e i zemjodelstvoto, sto~arstvoto i im bide blagosloven ostatokot od `ivotot. `ivoti. ]e se boram za decentralizacija na mo}ta na centralnata
ovo{tarstvoto koi mo`e da se krenat na povi- vlast vo dano~nite sredstva vo buxetot. Momentnite 18 otsto so
soko nivo so proizvodstvo na ekolo{ka hrana Vetuvawa ili realni i izvodlivi pro- potpolno pravo na centralnata vlast da im pomaga samo na op{-
barana vo svetot. ekti? tinite spored simpatija, a treba da bide 15, plus 3 otsto. Toa
zna~i 15 za buxetot na dr`avata, a 3 za op{tinskata kasa. Sekoja
Infrastrukturata e klu~na za razvojot Predlozite za pokvaliteten `ivot vo mo- op{tina da se bori da bide {to pouspe{na i da vnese {to pogolem
na ekonomijata? jot Prilep se napraveni so seriozna analiza. buxet vo op{tinskata kasa za kvalitetni proekti vo interes na
Ne vetuvam deka vo Prilep }e izgradam 500 svoite gra|ani.
Se nao|ame vo centralniot del od zemjata hidro centrali, ne vetuvam deka }e donesam
kade po priroda na ne{tata mnogu e te{ko da lu|e od Norve{ka da ne prenesuvaat vo nivni-
se donesat investitori. Plus negativnost e ka- ot sistem, ama }e vetam da bideme nie svoja
GROMNA SOLARNA KOJ E ZORAN
MITRESKI?
Prilep }e se obnovi ~istiot vozduh. Postoi tastrofalniot pat za koj site dosega{ni vladi
ogromen interes od stranski investitori samo vetuvaa, a ne ispolnuvaa. Toa e ednakvo Zoran Mitreski, roden vo
spremni za investirawe vo sferata na energe- na laga. Patot Prilep - Bitola e graden vo vre- 1961 godina vo Prilep od
tikata, IT tehnologijata, ovo{tarstvoto, zem- meto na socijalizmot so Mladinskata rabotna rabotni~ko semejstvo, vospitu-
jodelstvoto, sto~arstvoto...Potrebna e samo akcija Mariovo, kade sum bil i u~esnik vo {ta- van vo patrijarhalen duh. Denes
koordinacija i podobra biznis atmosfera. Op- bot kako instruktor na akcijata. Mnogu brigadi sre}no `enet vo harmonija so
{tinata postoi za gra|anite. Taa e servis na od jugoslovenskiot prostor go gradea ovoj pat svojata sopruga, svoite dva
gra|anite i firmite. Nu`na e ekspeditivnosta vo osumdesettite godini, a patot ne e dopren sina koi se `eneti i dvete vnuki.
za izdavawe na soodvetna dokumentacija za pove}e od 42 godini. Vo mladosta sum u~estvuval vo nekolku sportski
biznis razvojot. Taa treba da e poefikasna za aktivnosti (karate i aero klubot) kako i svoevremeno
da ne zamre `elbata za investirawe vo biro- Ima li nade` za idnite generacii i si- instruktor vo foto kino klubot, kako i ~len vo {tabot
kratskiot lavirint. gurnost za starite lica? na Mladinskata Rabotna Akcija "Mariovo 79" koja vo
toga{no vreme go gradela patot Mariovo i Prilep -
Prilep ima ogromni prirodni resursi So decenii site generacii se manipulira- Bitola. Prvo vrabotuvawe mi bilo vo elektro odr`u-
koi mo`at da se stavat vo funkcija na biz- ni, zadojuvani so nekakvi politi~ki ideologii vawe vo tekstilnata fabrika "Biljana" koe traelo
nisot? koi od nivnite `ivoti napravija haos po verti- samo 3 godini koga odlu~iv da ja formiram svojata
kala i horizontala. Kaj mladite postoi total- firma vo Prilep. Poradi burnite uslovi za rabota vo
Gra|anite }e mo`e da kofinansiraat vo na beznade`nost. Spasot go gledaat da se pi- devedesettite godini odlu~iv privremeno da zaminam
solarni sistemi, nemetalnite rudi kako: mer- {at kako Bugari za da izbegaat od ova dno koe vo Britanija kade ostanav skoro 15 godini. Se vrativ vo
mer, granit, travertin itn. Na site zaintere- se pove}e i pove}e propa|a, a od re{enija nema 2013 godina kade povtorno ja formirav firmata so
sirani stranski i doma{ni firmi }e im se nitu traga. Za `al, nivniot spas se pretvora vo elektro dejnost koja i denes e vo funkcija. So politika
ovozmo`i dobivawe na koristewe na odredena me|unarodna politi~ka igra. Nitu edna vlada nikoga{ ne sum se zanimaval, nitu razmisluval na taa
lokacija za iskop na rudnite bogatstva. So toa, ne prezela strate{ko re{enie za privleku- tema, me|utoa site javni nastani poslednive godini
namesto da gi zemaat samo kako blokovi, da vawe na mladite, a preku moite idei koi se napravija mojot mir da eksplodira poradi bezbrojnite
mora del da se prerabotuvaat vo blizina na identi~ni so ideite na Integra, gi gledame javni aferi koi ne dozvoluvaat na{ite `ivoti da ni
rudnikot ili vo industriskata zona vo Prilep. kako spas i atraktivno vrabotuvawe na site, trgnat vo pravec na dostoinstven `ivot na ~ove~ki
Toa e mo`nost za pove}e vrabotuvawa. Imame preku stranskite investicii. Za `al, site su{testva od 21 vek. Preku svojot anga`man kako po-
mnogu stranski investitori koi sakaat da lica koga zaminuvaat vo penzija go do`ivuvaat tencijalen kandidat za gradona~alnik na grad Prilep
vlo`uvaat vo fotonaponski farmi vo prilep- {okot na site mo`ni socijalni promeni i se }e go dadam svojot maksimum da gi otstranam site anoma-
sko. Tuka ima prostor za vrabotuvawa na mnogu ~uvstvuvaat otfrleni i nekorisni za op{test- lii koi ne im dozvoluvaat na firmite od ovoj grad
mladi kadri, ne samo vo gradbata, tuku i vo voto. Preku organiziran kulturno socijalen zaslu`en razvoj i vrabotuvawe na mladite koi se srce-
tehni~koto odr`uvawe posle pu{taweto vo `ivot nivnite denovi }e se napravat pozi- to, duhot i krvotokot na ovoj grad.
proizvodstvo. Se nao|ame vo perfektna polo`- tivni. Planiram da vozdignam i unapredam
ba kade imame perfektni uslovi za toa. Stran- penzionerski dom. Na 10 hektari, so stransko verzija na Norve{ka so sopstven sistem, kade svoite sogra|ani }e
skite firmi go znaat toa. Se ~eka pozitiven iskustvo, }e se izgradat starski domovi, park gi napravime gordi na sebe i na svoeto postoewe. Srednata odam-
signal i tie vedna{ doa|aat za konkretni do- za rekreacija i dru`ewa. Na penzionerite da na izgubena i ukradena klasa da se vrati povtorno vo na{ite
govori. Tuka e i zemjodelstvoto, sto~arstvoto i im bide blagosloven ostatokot od `ivotot. `ivoti. ]e se boram za decentralizacija na mo}ta na centralnata
ovo{tarstvoto koi mo`e da se krenat na povi- vlast vo dano~nite sredstva vo buxetot. Momentnite 18 otsto so
soko nivo so proizvodstvo na ekolo{ka hrana Vetuvawa ili realni i izvodlivi pro- potpolno pravo na centralnata vlast da im pomaga samo na op{-
barana vo svetot. ekti? tinite spored simpatija, a treba da bide 15, plus 3 otsto. Toa
zna~i 15 za buxetot na dr`avata, a 3 za op{tinskata kasa. Sekoja
Infrastrukturata e klu~na za razvojot Predlozite za pokvaliteten `ivot vo mo- op{tina da se bori da bide {to pouspe{na i da vnese {to pogolem
na ekonomijata? jot Prilep se napraveni so seriozna analiza. buxet vo op{tinskata kasa za kvalitetni proekti vo interes na
Ne vetuvam deka vo Prilep }e izgradam 500 svoite gra|ani.
Se nao|ame vo centralniot del od zemjata hidro centrali, ne vetuvam deka }e donesam
kade po priroda na ne{tata mnogu e te{ko da lu|e od Norve{ka da ne prenesuvaat vo nivni-
se donesat investitori. Plus negativnost e ka- ot sistem, ama }e vetam da bideme nie svoja
