Page 6 - Неделник Зенит број 663
P. 6
enit ZDRAVJE
[TO DA POJADUVATE, ZA LEK ZA
BRZO DA GI NAMALITE TROMBOZA I
KILOGRAMITE? TAHIKARDIJA
SITOST, Venskata tromboza e bolest na vaskularniot stepen na ~uvstvitelnost. Naj~esti simptomi se
A SALOTO sistem. Predizvikana e od zgrut~uvawe na otok na pogodenata noga, ~uvstvo na te`ina i
SE TOPI krvta {to mo`e delumno ili celosno da ja zatne napnatost, te{kotii pri odeweto, crvenilo,
venata i da ja namali cirkulacijata. Za povr{nite bolka vo pogodenata oblast, ~uvstvo na toplo,
- Namirnica koja retko koj veni, sostojbata se narekuva povr{na venska promena na bojata na ko`ata, istaknati povr{ni
ja jade za pojadok, a ne znaete tromboza, a koga se formiraat trombovi vo dla- veni. Bolki se javuvaat pri stoewe i odewe,
kolku e zdrava i brzo gi topi bokite veni, e dlaboka venska tromboza. ka{lawe, a simptomite se olesnuvaat pri odmor
masnite naslagi so podignati noze. Maksimalna bolka se javuva
Bolesta naj~esto gi pogoduva nozete i karli- pri svitkuvawe na glu`dot so ispru`eno koleno
Doru~ekot e najva`en obrok cata, a poretko i racete. Se javuva kaj postari ili koga stanuvate so ispru`ena noga, {to se
vo tekot na denot, a eve {to lica, no mo`e i kaj bilo koja vozrast. Faktori na narekuva Homanov znak. Iako Homanoviot znak e
treba da jadete ako sakate da gi rizik se genetska predispozicija, patekata na krv- ~esto ,,la`en alarm,, deka stanuva zbor za dlabo-
simnete vi{okot kilogrami. Is- ta, o{tetuvawe na yidot na krvnite sadovi, dolga ka venska tromboza, da ne se ignorira, bidej}i
tra`uva~i vo Amerika otkrile upotreba na oralni kontraceptivi, dolgo sedewe mo`e da dovede do opasni `ivotni posledici. Da
deka pe~urkite simnuvaat kilo- ili stoewe, i namalena fizi~ka aktivnost. se spre~i, bez razlika dali e dlaboka ili povr{-
grami, pa omlet so {ampiwoni na, treba da vidi lekar koj }e prepi{e antikoa-
ili dvopek mo`ete da jadete bez Rizici se i infekcii, maligni zaboluvawa, gulanti. Bolesta mo`e da se prevenira so redov-
gri`a na sovest ako ste na dieta. traumi, srcev udar i hroni~ni zgrut~uvawa na na fizi~ka aktivnost. Kompjuterxiite treba da
Istra`uvaweto doka`a deka krvta. pravat pauza na sekoj polovina ~as i da napravat
pe~urkite podolgo sozdavaat nekolku ve`bi koi }e gi razdvi`at.
~uvstvo na sitost vo odnos na Simptomi na povr{nata tromboza se zade-
mesoto, pa ako gi jadete za do- beluvawe na venata, ~uvstvitelnost, bolka vo Recept za lek za ~istewe na krvnite sadovi
ru~ek nema da imate zgolemen pogodenata oblast, ~uvstvo na toplina. Trae 1 - 2 i razbivawe na trombot. Potrebni se 20 ~e{ni-
apetit vo tekot na denot. sedmici, po {to procesot se smiruva i simpto- wa luk, 2 litri voda, 4 limoni, 1 portokal. Ovoj
mite se povlekuvaat. Se dijagnosticira so lek pomaga i pri kardiomiopatija. Lukot se ~isti
Ekspertite istaknuvaat deka klini~ka slika i fizi~ki pregled. Tretmanot i se stava vo 2 litri voda da se vari vo poklopen
~ovek so pe~urkite mo`e da mu vklu~uva stavawe topli oblogi i lekovi protiv sad. Koga }e po~ne vodata da vrie se namaluva
obezbedi na teloto dovolna ko- bolki i smiruvawe na vospalenieto. temperaturata na najmala i se ostava u{te 10 mi-
li~ina proteini. Vo 5 par~iwa nuti. Se trga tenxereto od {poret i se ostava da
{ampiwoni sredno golemi ima Od prirodnite lekovi, najdobar e gelot od se izladi 30 minuti na sobna temperatura. Se
samo 20 kalorii, 0 masti, 3 gra- div kosten koj ja podobruva cirkulacijata. Se mijat limonite i portokalite, se proceduva so-
ma proteini i malku natrium, nanesuva vo tenok sloj na pogodenata oblast kot, a korite se melat. Posle 30 minuti, se vadi
{to gi pravi sovr{eni za dieta dvapati na den. Potrebno e da se zgolemi lukot od vodata, a vo nea se dodava sokot i
i zdravje. Pe~urkite se priro- fizi~kata aktivnost, da se otka`e pu{eweto, da korite i se ostavaat da stojat 2 - 3 ~asa na sobna
den izvor na vitamin D, a neo- se zgolemi vnesot na omega 3 i 6 masni kiselini, temperatura. Posle se cedi vodata i se skladira
damna e otkrieno deka supstan- da se jade sve`a crvena luta piperka (ili kako te~nosta vo {i{e. Se ~uva vo fri`ider. Se kon-
cata koja ja sodr`at spre~uva za~in). ^ajot od ruzmarin ja podobruva cirkulaci- sumira tripati na den, polovina ~as pred poja-
demencija. jata. Kombinacijata na ~aj od div kosten i |umbir dok, ru~ek i ve~era. Koli~inata na konsumirawe
go namaluva rizikot od zgru~uvawe na krvta. treba da bide vo ~a{a od 30 ml. Se pijat tri dozi,
Lukot go namaluva pritisokot i visokiot holes- a potoa se pravi pauza. Koga }e se potro{i prvata
terol. koli~ina, vedna{ se podgotvuva vtorata, a potoa
tretata.
Dlabokata tromboza se karakterizira so zat-
vorawe na pogodenata vena i pojava na vospalitel-
na reakcija na nejziniot yid. Mo`e da postoi bez
vidlivi simptomi. Se manifestira vo razli~en
Dali slaninata e zdrava?
Site se pra{uvaat dali e dobro da se jade sla- sedmi~no. Tajnata na slaninata e vo umerenosta. ti se prepora~uva
nina i suvomesnatite proizvodi. Mami mirisot na Taka ovoj produkt e namirnica izbalansirana za za odr`uvawe na
pr`ena slanina. Vo zavisnost od podnebjeto slani- zdravoto meni. telesnata te`ina.
na, pr{uti i panceti se dobivaat od svinsko meso od
stomakot i rebrata. ^adena, salamurena, su{ena, Ne se isto zdravi site doma{ni specijaliteti, Konsumacijata dava ~uvstvo na si-
solena i so brojni za~ini oblagorodena slanina e slanina, kolbasi.... Koga se bez hemikalii, se zdra- tost, bidej}i sodr`i zasiteni masti. Zatoa ~uvstvo-
mnogu cenet proizvod vo tradicionalnata kujna. vi proizvodi. Zna~i ne e problem vo mesoto, tuku vo to na sitost e podolgo, otkolku ako se jadat jagleni
Slaninata e visokoenergetska mesna prerabotka. dodatocite za trajnost, podobar vkus i ostanato. hidrati. Slaninata obiluva so proteini. Tie se
Se prepora~uva doma{nata bez nitriti. 30 grama Nema nezdrava pr{uta ili panceta. [tetna e samo klu~na sostojka za odr`uvawe na visoko nivo na
pretstavuva prepora~ana koli~ina, a ~istata masna prekumerna koli~ina. Slaninata povremeno se ko- energija i e sinonim za zdrava hrana. Slaninata e
slanina ima energetska vrednost od 224 kalorii. risti na razli~ni na~ini - kako specijalitet, kako bogata i so vitamin B kompleks i cink koi go jaknat
Pomalku masno par~e sodr`i pogolem procent na dodatok vo ishranata i kako za~in. imunitetot. Spored toa, ovaa hrana e odli~en doda-
proteini. Se prepora~uva kako gastronomski de- tok na site obroci vo bilo koj del od denot, samo e
likates vo umerena koli~ina edna{ do dvapati Slaninata nema jagleni hidrati. Doka`ano e va`no da se konsumira povremeno i dnevna prepora-
deka ne debeleat mastite, tuku golemite koli~est- ka e okolu 30 grama ili edno par~e.
va jagleni hidrati. Hranata so malku jagleni hidra-
[TO DA POJADUVATE, ZA LEK ZA
BRZO DA GI NAMALITE TROMBOZA I
KILOGRAMITE? TAHIKARDIJA
SITOST, Venskata tromboza e bolest na vaskularniot stepen na ~uvstvitelnost. Naj~esti simptomi se
A SALOTO sistem. Predizvikana e od zgrut~uvawe na otok na pogodenata noga, ~uvstvo na te`ina i
SE TOPI krvta {to mo`e delumno ili celosno da ja zatne napnatost, te{kotii pri odeweto, crvenilo,
venata i da ja namali cirkulacijata. Za povr{nite bolka vo pogodenata oblast, ~uvstvo na toplo,
- Namirnica koja retko koj veni, sostojbata se narekuva povr{na venska promena na bojata na ko`ata, istaknati povr{ni
ja jade za pojadok, a ne znaete tromboza, a koga se formiraat trombovi vo dla- veni. Bolki se javuvaat pri stoewe i odewe,
kolku e zdrava i brzo gi topi bokite veni, e dlaboka venska tromboza. ka{lawe, a simptomite se olesnuvaat pri odmor
masnite naslagi so podignati noze. Maksimalna bolka se javuva
Bolesta naj~esto gi pogoduva nozete i karli- pri svitkuvawe na glu`dot so ispru`eno koleno
Doru~ekot e najva`en obrok cata, a poretko i racete. Se javuva kaj postari ili koga stanuvate so ispru`ena noga, {to se
vo tekot na denot, a eve {to lica, no mo`e i kaj bilo koja vozrast. Faktori na narekuva Homanov znak. Iako Homanoviot znak e
treba da jadete ako sakate da gi rizik se genetska predispozicija, patekata na krv- ~esto ,,la`en alarm,, deka stanuva zbor za dlabo-
simnete vi{okot kilogrami. Is- ta, o{tetuvawe na yidot na krvnite sadovi, dolga ka venska tromboza, da ne se ignorira, bidej}i
tra`uva~i vo Amerika otkrile upotreba na oralni kontraceptivi, dolgo sedewe mo`e da dovede do opasni `ivotni posledici. Da
deka pe~urkite simnuvaat kilo- ili stoewe, i namalena fizi~ka aktivnost. se spre~i, bez razlika dali e dlaboka ili povr{-
grami, pa omlet so {ampiwoni na, treba da vidi lekar koj }e prepi{e antikoa-
ili dvopek mo`ete da jadete bez Rizici se i infekcii, maligni zaboluvawa, gulanti. Bolesta mo`e da se prevenira so redov-
gri`a na sovest ako ste na dieta. traumi, srcev udar i hroni~ni zgrut~uvawa na na fizi~ka aktivnost. Kompjuterxiite treba da
Istra`uvaweto doka`a deka krvta. pravat pauza na sekoj polovina ~as i da napravat
pe~urkite podolgo sozdavaat nekolku ve`bi koi }e gi razdvi`at.
~uvstvo na sitost vo odnos na Simptomi na povr{nata tromboza se zade-
mesoto, pa ako gi jadete za do- beluvawe na venata, ~uvstvitelnost, bolka vo Recept za lek za ~istewe na krvnite sadovi
ru~ek nema da imate zgolemen pogodenata oblast, ~uvstvo na toplina. Trae 1 - 2 i razbivawe na trombot. Potrebni se 20 ~e{ni-
apetit vo tekot na denot. sedmici, po {to procesot se smiruva i simpto- wa luk, 2 litri voda, 4 limoni, 1 portokal. Ovoj
mite se povlekuvaat. Se dijagnosticira so lek pomaga i pri kardiomiopatija. Lukot se ~isti
Ekspertite istaknuvaat deka klini~ka slika i fizi~ki pregled. Tretmanot i se stava vo 2 litri voda da se vari vo poklopen
~ovek so pe~urkite mo`e da mu vklu~uva stavawe topli oblogi i lekovi protiv sad. Koga }e po~ne vodata da vrie se namaluva
obezbedi na teloto dovolna ko- bolki i smiruvawe na vospalenieto. temperaturata na najmala i se ostava u{te 10 mi-
li~ina proteini. Vo 5 par~iwa nuti. Se trga tenxereto od {poret i se ostava da
{ampiwoni sredno golemi ima Od prirodnite lekovi, najdobar e gelot od se izladi 30 minuti na sobna temperatura. Se
samo 20 kalorii, 0 masti, 3 gra- div kosten koj ja podobruva cirkulacijata. Se mijat limonite i portokalite, se proceduva so-
ma proteini i malku natrium, nanesuva vo tenok sloj na pogodenata oblast kot, a korite se melat. Posle 30 minuti, se vadi
{to gi pravi sovr{eni za dieta dvapati na den. Potrebno e da se zgolemi lukot od vodata, a vo nea se dodava sokot i
i zdravje. Pe~urkite se priro- fizi~kata aktivnost, da se otka`e pu{eweto, da korite i se ostavaat da stojat 2 - 3 ~asa na sobna
den izvor na vitamin D, a neo- se zgolemi vnesot na omega 3 i 6 masni kiselini, temperatura. Posle se cedi vodata i se skladira
damna e otkrieno deka supstan- da se jade sve`a crvena luta piperka (ili kako te~nosta vo {i{e. Se ~uva vo fri`ider. Se kon-
cata koja ja sodr`at spre~uva za~in). ^ajot od ruzmarin ja podobruva cirkulaci- sumira tripati na den, polovina ~as pred poja-
demencija. jata. Kombinacijata na ~aj od div kosten i |umbir dok, ru~ek i ve~era. Koli~inata na konsumirawe
go namaluva rizikot od zgru~uvawe na krvta. treba da bide vo ~a{a od 30 ml. Se pijat tri dozi,
Lukot go namaluva pritisokot i visokiot holes- a potoa se pravi pauza. Koga }e se potro{i prvata
terol. koli~ina, vedna{ se podgotvuva vtorata, a potoa
tretata.
Dlabokata tromboza se karakterizira so zat-
vorawe na pogodenata vena i pojava na vospalitel-
na reakcija na nejziniot yid. Mo`e da postoi bez
vidlivi simptomi. Se manifestira vo razli~en
Dali slaninata e zdrava?
Site se pra{uvaat dali e dobro da se jade sla- sedmi~no. Tajnata na slaninata e vo umerenosta. ti se prepora~uva
nina i suvomesnatite proizvodi. Mami mirisot na Taka ovoj produkt e namirnica izbalansirana za za odr`uvawe na
pr`ena slanina. Vo zavisnost od podnebjeto slani- zdravoto meni. telesnata te`ina.
na, pr{uti i panceti se dobivaat od svinsko meso od
stomakot i rebrata. ^adena, salamurena, su{ena, Ne se isto zdravi site doma{ni specijaliteti, Konsumacijata dava ~uvstvo na si-
solena i so brojni za~ini oblagorodena slanina e slanina, kolbasi.... Koga se bez hemikalii, se zdra- tost, bidej}i sodr`i zasiteni masti. Zatoa ~uvstvo-
mnogu cenet proizvod vo tradicionalnata kujna. vi proizvodi. Zna~i ne e problem vo mesoto, tuku vo to na sitost e podolgo, otkolku ako se jadat jagleni
Slaninata e visokoenergetska mesna prerabotka. dodatocite za trajnost, podobar vkus i ostanato. hidrati. Slaninata obiluva so proteini. Tie se
Se prepora~uva doma{nata bez nitriti. 30 grama Nema nezdrava pr{uta ili panceta. [tetna e samo klu~na sostojka za odr`uvawe na visoko nivo na
pretstavuva prepora~ana koli~ina, a ~istata masna prekumerna koli~ina. Slaninata povremeno se ko- energija i e sinonim za zdrava hrana. Slaninata e
slanina ima energetska vrednost od 224 kalorii. risti na razli~ni na~ini - kako specijalitet, kako bogata i so vitamin B kompleks i cink koi go jaknat
Pomalku masno par~e sodr`i pogolem procent na dodatok vo ishranata i kako za~in. imunitetot. Spored toa, ovaa hrana e odli~en doda-
proteini. Se prepora~uva kako gastronomski de- tok na site obroci vo bilo koj del od denot, samo e
likates vo umerena koli~ina edna{ do dvapati Slaninata nema jagleni hidrati. Doka`ano e va`no da se konsumira povremeno i dnevna prepora-
deka ne debeleat mastite, tuku golemite koli~est- ka e okolu 30 grama ili edno par~e.
va jagleni hidrati. Hranata so malku jagleni hidra-
