Page 16 - Неделник Зенит број 656
P. 16
O VO Prilepski
PETOK majtapewa

NAMERAK ZEMENI

Ma` i `ena se zele na merak vo edno selo. Nogu
se sakale. Da se uveri kolku go miluala `ena mu,
ma`o ja pra{al:

­Dali `eno nogu me saka{, vistinski?
­Au, {o duma e to?! Kako ne te sakam. Ne mo`am
da `iveam den bez tebe!!!
Na ma`o, pusta janya ne mu davala mir. So maga­
renceto oti{ol v planina po drva. Dumal {o dala­
vera da e napraj na `ena si da vidi dali ta ku~ka ja
zboruva vistinata. Mislel, dumal i smislil. Fatil
edna `elka i í go presekol vrato. Se krvjosal i se
izvrzal na ona mesto i so magarenceto pod nego,
pravo doma. Ko go videla `enata deka idi rano, pa
i bez drva i celio krvjosan, nogu se ispla{ila. Pri­
tr~ala da mu pomo`i da slezi od magareto.
­[o vaka, domaj~ine? [o al te najde ta si idi{
em vo bezvreme, em bez drva, em celio krvjosan?! Da
ne te iskasaa nekoj livoj v planina?!
­Nogu pogolema belja me snajde. Ne znam ni za kaj
sum, ni za so kogo sum..!
­Ka`uj, otu vaka ~e svisnam od bolka!!!
­Ja zedov pale`nata sekira da nase~am drva i...
namesto po drvoto, udriv po ,,alato,, i...
Go izvadil vrato od `elkata i i go poka`al na
`ena mu.
­Nema `ivot, {o ma` ~e bidam bez ma{kost?
@enata se vatila za gla i po~nala da leleka po
spisok!
Se potpribrala tro{ka, vlegla v kuj~i i tivko
pla~ela. Ma`ot e i~ ne go pulela! Izdr`ala mesec­
dva. I ka`ala na majka e. A, ta, stara kalakurda,
rekla:
­Zete, tvojot taksirat da ne go krka ~erka mi.
Mlada, uba, i í se saka... Ti, alipen ne moj{ da i go
praj{ redo... Najarno e da te ostaj i sam da si ja pu­
li{ makata!
Re~eno­storeno! Babata vatila arabaxija, gi to­
rila ~ejzojte od ~erka e i mesto da go natera araba­
xijata da vozi po pat, go naterala da odi preku
nivjeto i ogradite:
­Teraj volojte pobrzo, fitfidelija da vaj~ame.
Niko{ poj~e nej~am da se vraj~ame!!! Beskure{ko
eden!!!
I zeto bil od ortoma smetnat. Kurnas! Ko pozami­
nale `ena mu i baba mu, svikal duri glas go dr`elo:
­ @eno, `eno, vo brzajneto gi zaboraj novite ~ev­
li ­ i í gi poka`al ~evlite od penxere.
@ena mu so tr~anica se vratila po novite ~ev­
li, ama, toj, {eremetko, dur do{la, go nadrvil ala­
to i zastanal srede soba.
Palenata, gi okokorila dvajs~etirite, nebare
iljada feneri se zapalile, pa svikala po majka e
dur grlo ja dr`elo:
­ Majko, mori, za malu ~e me zeme{e na du{a.
Vraj~a ja kolata. Nemoj niz nivje, neka odi odokolu...
i to, kolku poodokolu,tolku poarno...!!!
   11   12   13   14   15   16