Page 6 - Неделник Зенит број 643
P. 6
enit ZDRAVJE

HRANA SPORED
VOZRASTA

Luti Od 20 do 30 godini
piperki Koskite kaj ma`ite rastat do 25 godini, a kaj `enite do 22. Se prepora~uva
protiv rak jadewe na mle~ni proizvodi zaradi kalciumot. Prepora~livo e izbegnuvawe na
alkohol, zatoa {to toj vlijae vrz kvalitetot na ko`ata, kosata i noktite. Najva`no
Lutite piperki se mnogu lekoviti. Istra­`u­ e izbegnuvaweto na drasti~nite dieti. Namesto da se sozdade navika za zdrava i
vawata potvrdija deka glavnata sostojka na lutite ba­lansirana ishrana.
piperki gi ubiva }eliite na rakot. Od 30 do 40 godini
Lu|eto ~uvstvuvaat pogolem zamor i nedostig od energija. Namesto kafe, treba
Kapsaicinot e sostojka koja im dava lut vkus da jadat su{eno ovo{je. Va`en e i zgolemeniot vnes na sve`o ovo{je (jabolka). Pro­
na piperkite. Taa gi uni{tuva malignite kletki i tiv debeleeweto, se prepora~uva izbegnuvawe na {e}eri i nezdravite masti.
spre~uva pojava na tumori. Kapsaicinot vo dopir Od 40 do 60 godini
so malignata kletka, ja razlo`uva svojata membra­ Vo ovoj period mo`na e pojavata na anemija. Zato se prepora~uvaat jadewa so
na i sozdava receptori koi gi kontroliraat sup­ crveno meso. Tie sodr`at pove}e `elezo. Za balansirawe, dobra e sojata. Za za~u­
stanciite koi vleguvaat i izleguvaat od kletkata, vuva­we na kvalitetot na ko`ata, se prepora~uva da se jade pove}e zelen~uk i ovo{­
kako {to se natrium i kalcium. Koga kapsaicinot je. Poradi zabavuvaweto na metabolizmot treba da se izbegnat slatkite, zatoa {to
se me{a so ovie mo}ni receptori, malignata klet­ {e}erot brzo se pretvora vo mrsen talog {to te{ko sogoruva.
ka e uni{tena. Nad 60 godini
Za preventiva od padot na imunitetot, se prepora~uva zgolemena konzumacija na
Pred da navalite na lutite piperki, treba da voda, osobeno nezasladen ~aj. Potrebno e da se vnesuva mnogu ovo{je i zelen~uk.
znaete deka tie nemaat tolkavo dejstvo kako kap­ Celosno da se izbegnuvaat suvomesnatite proizvodi.
sai~inot vo vid na tableti ili vo kombinacija so
terapii protiv rak. Ova otkritie dopolnitelno Selenot e najsilniot
se istra`uva, no definitivno e golem ~ekor vo antioksidans
borbata protiv rakot.
Nekoi minerali deluvaat kako oks­ idans va`en za funkcijata na imu­
10 GRAMA antioksidansi i go zabavuvaat staree­ nolo{kiot sistem i tiroidnata `lez­
KIKIRITKI weto na kletkite. Paralelno go da, za zdravjeto na gradite kaj `enite
PROTIV SRCEV {titat organizmot od od mnogu boles­ i za zgolemuvawe na ma{kata plod­
UDAR ti. Eden od niv e selenot. Go ima vo 50 nost.
do 100 razli~ni proteini vo teloto so
Samo nekolku kikiritki dnevno go namalu­ pove}e ulogi, od izgradba na srceviot Deficitot mo`e da go zgolemi
vaat rizikot od srcev udar i drugi seriozni muskul do zdrava semena te~nost. ri­zikot od srceva slabost, rak, zabo­
bolesti. Istra`uva~ite velat deka so samo 10 Klu~en e za reproduktivnoto zdravje lu­vawe na crniot drob, gubewe na ko­
grama kikiritki dnevno pa|a opasnosta od bolesti na ma`ite i `enite. Osobeno za ma­­ sat­­­ a i promeni na ko`ata. Vitaminot
na respiratornite pati{ta, dijabetes, rak i kar­ `ite, oti ovozmo`uva pravilno dvi­ E i selenot zaedno imaat za{titni i
diovaskularni bolesti. `ewe na spermata. Niskiot selen ko­risni efekti.
mo`­ e da ima negativno vlijanie vrz
Efektot na kikiritkite e ednakov i za plodnosta na `enite i na fetalniot Izvori na selen se brazilskite
`enite i za ma`ite. Potvrdeno e deka lu|eto koi rast. orevi (2-3 orevi na den), sardini, lo­
jadat kikiriki se za{titeni od srcev udar i {log. sos, organski jajca, semki od son~o­
Rizikot se namaluva za 44 procenti, bidej}i Selenot e mikro-mineralen anti­ gled, organsko pile{ko, ~ia seme, pe­
kikiritkite sodr`at zdravi masti, vitamini, ~urki, kromid, luk i morski plodovi.
vlakna, antioksidansi koi go podobruvaat odbran­
beniot sistem na teloto.
   1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   11