Page 6 - Неделник Зенит број 641
P. 6
Zenit ZDRAVJE
BLAGODETI MAXUN
NA - RIZNICA
JABOLKOVATA NA
KISELINA
ZDRAVJETO
Maxunot u{te e nare~en grozdov ot sistem. Zdrav e za lu|e so naru{ena fun-
Jabolkovata kiselina e bogato izda- slad. Poznat e od na{ite predci po kcija na crniot drob, alkoholizam, ciroza i
nie na jabolkoto i najdobriot tip na ocet originalniot vkus i aroma i po blagotvorno- prekumerna upotreba na lekovi. Antioksi-
koj ja nadminuva konkurencijata so ne- to dejstvo na ~ovekovoto zdravje. Se dobiva dativnite svojstva deluvaat antikanceroge-
zamisliv broj na zdravstveni blagodeti. so varewe na grozdoviot sok ({ira), isceden no.
Zatoa treba da bide del od sekoja trpeza. od prethodno meleno grozje.
Vo minatoto, na{ite babi i dedovci ne- So maxun mo`e sekojdnevno da se zas-
Pove}eto vidovi po marketite ne male {e}er vo izobilstvo i bil prili~no laduva ~aj, mleko, musli ili da bide preliv
sodr`at nikakvi va`ni nutriciensi. skap. Slatkite gi podgotvuvale so maxun, na torti, sladoledi i
praven od beli i crveni sorti grozje, odnos- kola~i. Se podobruva
Sodr`inata na blagodetta e vo zdra- no od poblagi. vkusot na pijalocite
vata, sve`a, organska fermentacija na ja- Za lekovitosta zboruva faktot deka so i jadewata i vli-
bolkoviot sok. Pri zreeweto hranlivite i maxun gi hranele i bebiwata. Naukata go do-
lekovitite svojstva na jabolkoto se ~uvst- ka`a kako isklu~itelno zdrav. Od pozna- jae na psihofizi~koto
vuvaat i se nadopolnuvaat so novonasta- va~ite e pogovorkata deka maxunot od belo zdravje.
nati prirodni soedinenija za zgolemuva- grozje e hrana, a od crvenoto grozje e
we na prirodnata mo} na ovaa te~nost. lek. Po`elno e da se koristi
Grozdoviot slad e hranliv kako 1-2 la`ici vo denot, nautro ili
Ovoj pijalok go stimulira metaboliz- maj~inoto mleko. Izobiluva so mine- nave~er, samostojno ili rastvoreni vo
mot za namaluvaweto na telesnata te`i- rali, vitamini, energetski supstanci,
na. Pomoga vo namaluvaweto na {e}erot antioksidansi, grozdov i ovo{en {e}er, voda (kako sok), ~aj, mleko, sok,
vo krvta. Gi sodr`i vitaminite C, E, A, organski kiselini. Zatoa e riznica na hran- se dovolni da gi izbegnete
B1, B2, B6 kako i beta-karoteni i biofla- livi sostojki za podobruvawe na zdravjeto. ~estite naru{uvawa na zdrav-
vonoidi. Bogata e so tanini za dopolnu- Upotrebata go jakne imunolo{kiot sistem jeto.
vawe na antioksidansnite efekti. Od kaj deca, rekovalescenti, postari Tikve{ijata se prepozna-
mineralite se zastapeni kaliumot, `ele- lica i sportisti. Pomaga pri va po proizvodstvo na kvali-
zoto, fluorot, magneziumot, kalciumot, nastinki i infekcii na res- teten maxun.
fosforot i borot. Tie se va`ni za odr`u- piratorniot sistem, psihi~ki
vaweto na zdravi koski i za stimulacija naru{uvawa, prekumerna te-
na imuniot sistem. Napitokot pomaga vo lesna te`ina, zapek, anemija,
otstranuvawe na pri~inite za dijarea. bolesti na kardiovaskularni-
Se pie edna ~a{a voda so 1-2 la`i~ki
jabolkova kiselina.
Kora od mandarina i Pravilna ishrana
rakija protiv bolno grlo za imunitet
Ako ve ma~i uporna i nadraznitelna bolka vo grloto, a vo Da go zajaknete imunitetot, na organizmot mu e potrebno redov-
domot imate mandarini, upotrebete ja nivnata kora da prigot- na konzumacija na hranlivi materii, vitamini, minerali, rastitel-
vite mnogu efikasen lek {to }e ja ubla`i bolkata. Somelete 50 ni vlakna, aminokiselini i antioksidansi koi ja podobruvaat op-
grama kora od mandarina i stavete ja vo staklen sad ili tegla. {tata sostojba na teloto. Vo grupata na namirnici koi se isklu~i-
Melenite kori prelijte gi so ~a{a doma{na rakija. Teglata dob- telno bogati so antioksidansi na prvo mesto e lososot.
ro zatvorete ja i ~uvajte ja edna nedela na temno suvo mesto. Po
edna nedela, lekot e podgotven. Sekojdnevno zemete po edna Dokolku ne ste vo finansiska mo`nost ~esto da u`ivate vo
kafena la`i~ka od lekot posle jadewe, a vedna{ potoa izedete negoviot vkus, zamenete go so drugi vidovi na riba koi se bogati so
edna kafena la`i~ka med. mrsni kiselini. Po`elno e mlekoto da se izbegnuva poradi visoka-
ta sodr`ina na kazein. Od mle~nite proizvodi mo`e da se jade
sirewe i jogurt so niski koli~ini na mrsnotii. Izbegnuvajte go vne-
suvaweto na zasiteni masti.
Konsumiraweto na namirnici bogati so prosti jagleni hidrati
treba da se svede na minimum. Va`en e adekvatniot vnes na te~no-
sti vo organizmot. Da go odr`ite teloto hidrirano vo tekot na de-
not bi trebalo da ispiete osum do deset ~a{i voda. Dozvoleno e i
edna {olja zelen ili crn ~aj. Isfrlete gi od ishranata i gazirani-
te sokovi, kako i slatkite, bidej}i sodr`at golem broj aditivi i
jaglehidrati.
BLAGODETI MAXUN
NA - RIZNICA
JABOLKOVATA NA
KISELINA
ZDRAVJETO
Maxunot u{te e nare~en grozdov ot sistem. Zdrav e za lu|e so naru{ena fun-
Jabolkovata kiselina e bogato izda- slad. Poznat e od na{ite predci po kcija na crniot drob, alkoholizam, ciroza i
nie na jabolkoto i najdobriot tip na ocet originalniot vkus i aroma i po blagotvorno- prekumerna upotreba na lekovi. Antioksi-
koj ja nadminuva konkurencijata so ne- to dejstvo na ~ovekovoto zdravje. Se dobiva dativnite svojstva deluvaat antikanceroge-
zamisliv broj na zdravstveni blagodeti. so varewe na grozdoviot sok ({ira), isceden no.
Zatoa treba da bide del od sekoja trpeza. od prethodno meleno grozje.
Vo minatoto, na{ite babi i dedovci ne- So maxun mo`e sekojdnevno da se zas-
Pove}eto vidovi po marketite ne male {e}er vo izobilstvo i bil prili~no laduva ~aj, mleko, musli ili da bide preliv
sodr`at nikakvi va`ni nutriciensi. skap. Slatkite gi podgotvuvale so maxun, na torti, sladoledi i
praven od beli i crveni sorti grozje, odnos- kola~i. Se podobruva
Sodr`inata na blagodetta e vo zdra- no od poblagi. vkusot na pijalocite
vata, sve`a, organska fermentacija na ja- Za lekovitosta zboruva faktot deka so i jadewata i vli-
bolkoviot sok. Pri zreeweto hranlivite i maxun gi hranele i bebiwata. Naukata go do-
lekovitite svojstva na jabolkoto se ~uvst- ka`a kako isklu~itelno zdrav. Od pozna- jae na psihofizi~koto
vuvaat i se nadopolnuvaat so novonasta- va~ite e pogovorkata deka maxunot od belo zdravje.
nati prirodni soedinenija za zgolemuva- grozje e hrana, a od crvenoto grozje e
we na prirodnata mo} na ovaa te~nost. lek. Po`elno e da se koristi
Grozdoviot slad e hranliv kako 1-2 la`ici vo denot, nautro ili
Ovoj pijalok go stimulira metaboliz- maj~inoto mleko. Izobiluva so mine- nave~er, samostojno ili rastvoreni vo
mot za namaluvaweto na telesnata te`i- rali, vitamini, energetski supstanci,
na. Pomoga vo namaluvaweto na {e}erot antioksidansi, grozdov i ovo{en {e}er, voda (kako sok), ~aj, mleko, sok,
vo krvta. Gi sodr`i vitaminite C, E, A, organski kiselini. Zatoa e riznica na hran- se dovolni da gi izbegnete
B1, B2, B6 kako i beta-karoteni i biofla- livi sostojki za podobruvawe na zdravjeto. ~estite naru{uvawa na zdrav-
vonoidi. Bogata e so tanini za dopolnu- Upotrebata go jakne imunolo{kiot sistem jeto.
vawe na antioksidansnite efekti. Od kaj deca, rekovalescenti, postari Tikve{ijata se prepozna-
mineralite se zastapeni kaliumot, `ele- lica i sportisti. Pomaga pri va po proizvodstvo na kvali-
zoto, fluorot, magneziumot, kalciumot, nastinki i infekcii na res- teten maxun.
fosforot i borot. Tie se va`ni za odr`u- piratorniot sistem, psihi~ki
vaweto na zdravi koski i za stimulacija naru{uvawa, prekumerna te-
na imuniot sistem. Napitokot pomaga vo lesna te`ina, zapek, anemija,
otstranuvawe na pri~inite za dijarea. bolesti na kardiovaskularni-
Se pie edna ~a{a voda so 1-2 la`i~ki
jabolkova kiselina.
Kora od mandarina i Pravilna ishrana
rakija protiv bolno grlo za imunitet
Ako ve ma~i uporna i nadraznitelna bolka vo grloto, a vo Da go zajaknete imunitetot, na organizmot mu e potrebno redov-
domot imate mandarini, upotrebete ja nivnata kora da prigot- na konzumacija na hranlivi materii, vitamini, minerali, rastitel-
vite mnogu efikasen lek {to }e ja ubla`i bolkata. Somelete 50 ni vlakna, aminokiselini i antioksidansi koi ja podobruvaat op-
grama kora od mandarina i stavete ja vo staklen sad ili tegla. {tata sostojba na teloto. Vo grupata na namirnici koi se isklu~i-
Melenite kori prelijte gi so ~a{a doma{na rakija. Teglata dob- telno bogati so antioksidansi na prvo mesto e lososot.
ro zatvorete ja i ~uvajte ja edna nedela na temno suvo mesto. Po
edna nedela, lekot e podgotven. Sekojdnevno zemete po edna Dokolku ne ste vo finansiska mo`nost ~esto da u`ivate vo
kafena la`i~ka od lekot posle jadewe, a vedna{ potoa izedete negoviot vkus, zamenete go so drugi vidovi na riba koi se bogati so
edna kafena la`i~ka med. mrsni kiselini. Po`elno e mlekoto da se izbegnuva poradi visoka-
ta sodr`ina na kazein. Od mle~nite proizvodi mo`e da se jade
sirewe i jogurt so niski koli~ini na mrsnotii. Izbegnuvajte go vne-
suvaweto na zasiteni masti.
Konsumiraweto na namirnici bogati so prosti jagleni hidrati
treba da se svede na minimum. Va`en e adekvatniot vnes na te~no-
sti vo organizmot. Da go odr`ite teloto hidrirano vo tekot na de-
not bi trebalo da ispiete osum do deset ~a{i voda. Dozvoleno e i
edna {olja zelen ili crn ~aj. Isfrlete gi od ishranata i gazirani-
te sokovi, kako i slatkite, bidej}i sodr`at golem broj aditivi i
jaglehidrati.
