Page 7 - Неделник Зенит број 505
P. 7
22 juni 2018 7
CEPENKOVI BELE[KI
Eden ekim bil mnogu u~en. Sam se mu gi doka`e bilkite da napravat drugo.
falel oti koga }e umre, a so bilkite Taka go dr`e{e otkupeniot ~ovek na gradi
{to gi znael }e mo`el da o`ivi. Taka prostum i go razoduva{e do 30 dni.
napravil tri {i{iwa so bilki. Im Mu se sma~i i na Boga, ta prati eden
nara~al na `enata si i na sinovite, koga angel da pere so sapun eden crn mutav na
}e umre da go poturat so ednoto od vrv edna reka {to te~e{e pokraj ku}ata od
glava do nozete, so drugoto od desnoto ekimot. Mu se puli ~ovekot na angelot, oti
ramo pravo udolu, a so tre}oto od levoto crn mutav go pere da go pravi bel, nosejki
ramo do petici. Do 40 dni eden ~ovek da go go ekimot kraj rekata,.
dr`i prostum na gradite si, na zemi i~ da -Mom~e bre, ~e te pra{am ne{to, ama
ne go legne na ple}i. Taka preslagal, oti pravo da mi ka`e{. Zo{to se ma~i{ so toj
}e o`ivi i posle i~ da ne umira. mutav da go pere{ so sapun - pra{a ~ovekot
Dojde saatot i umre. @enata mu gi zede -Se ma~am da go napravam bel - mu rekol
trite {i{iwa i go poturi kako {to í angelot.
nara~al. Prvin so ednoto od vrv glava i Marko -Ni dedo ti, ni prededo ti ne belile
posle so drugoto od ramoto naudolu. Po Cepenkov.
crn mutav so sapun. Nito ti }e go obeli{.
prvoto i vtoroto poturawe fati ~ovekot U{te 300 dni da go pere{, pak ne }e go
obeli{. Tuku aj odi si - rekol ~oekot.
-Vistina? U{te 300 dni da go
Mrtviot ekim peram i ne }e go obelam? Ama ti {to go
dr`i{ na gradi poluumreniot ~ovek
30 dni i }e go nosi{ do 40.
U{te 400 da go nosi{, ne ~e go
da o`ivuva. Gi otvori malku o~ite, go nosi, za da se razodi so nozete. Ekimot o`ivi{. Koga ~e go obelam mutavov i ti ~e
promemoli so ustata. Vide, spolaj mu na se}ava{e oti u{te edno {i{e treba{e za go o`ivi{ ekimov. Klaj go na zemja i ~e
Boga, oti saka ekimot so marifetot svoj da da mu se turi, i tuku vele{e so zbor podzine, ~e se ru{i i ~e umre - mu re~e
o`ivi i da ne umre u{te edna{. I zapove- nedore~en: ,,U{teee, u{te ednoto {i{e angelot.
da na edna ~avka da letne i so kriloto da turete go,,.
go turne i da go skr{i tretoto {i{e da ne I vistina. Go ostavi na zemi i vedna{
poturi i da o`ivi. I taka bide. Ama, u{te ednoto go okr{i ~avkata {to podzina i se ru{i. Od smrdea ne se trae{e
ja prati Gospod i nema{e drugo da go do nego. Brgo go turna v reka grobnina da ne
Go krena eden ~ovek na gradi i fati da poturat. ^ovekot mu ka`uva{e, oti edna mu se znae.
~avka go okr{i {i{eto. Toj ne mo`e{e da
Nepokorno Mariovo
Krstarele turskite ba{ibozluci i na makedonskite prostori. buntoven duh i masovno narodno dvi`ewe, dolgo vreme slu`elo
Grabele, palele, vr{ele teror i masakr nad nedol`noto nasele- za primer na ostanatoto porobeno naselenie vo sosednite i
nie, no Mariovo uspealo da go so~uva makedonskiot identitet, podale~nite makedonski podra~ja.
slobodno, bez menuvawe na nacionalniot sostav, ekonomski
nezavisno od nikogo. Spored popisite na Turcite, vo 1467 godina vo mariovskata
nahija bile registrirani 1415, a vo 1519 - 9264 hristijanski `iteli.
-Koj ne}e da robuva, neka povele vo Mariovo zlatno. Ima leb Demografskite dvi`ewa se menuvaat vo zavisnost od ekonoms-
za sekogo. Od zelenite poljani mariovski nekoga{ na~i~kani so ko-politi~kite sostojbi, socijalnite i drugi zbidnuvawa.
stada ovci doa|a najvkusnoto sirewe na pazarot vo Prilep. Prodol`uvaat migracionite dvi`ewa na naselenieto od ovie
Odamna od 16 vek - pora~uva eden dedo so ovcite vo blizina na prostori, predizvikano od terorot i drugi ma~no~ove~ki stradawa,
Vitoli{te. od ka~aci, drumski razbojnici. Mariovcite davale otpor preku
poznatite ajduci, mesni vojvodi na ~eti i drugi organizirani vo
Dodeka robuvaweto bilo sostaven del na `ivotot na make- komiteti. Od organiziranite ~eti, poznat i opean e Tole Pa{a, koj
donskiot narod, mariovcite bile gordi i nepokorni, ponekoga{ so ~etata go obezbeduval i poznatiot revolucioner Petre Acev na
`rtvuvaj}i go i `ivotot. Ostroumnost i buntovnost im bile Smilevskiot kongres. Tole Pa{a go zagubil `ivotot pod naletot na
odliki niz vekovite, iako bedata im bila ~ovekovite sudbini,. brojniot turski asker vo 1904 godina kaj seloto Gudjakovo. Negoviot
lik i likvite na mnogu drugi buntovnici se olicetvorenie na
,,Umirame za svojata vera pravoslavna i zlatnata sloboda,,. hrabrosta i nepokorenosta na mariovcite.
Izvikuvale branitelite na ~ebrenskiot most, pred nivnoto
besewe pred tvrdinata Pe{ta vo 16 vek. Pop Jakov i Trajko
Sirme `ivi se izgoreni vo Prilep, izvikuvaj}i pred mnogute
stradalnici - ,,Ne `alajte né nas, `alajte se sebe si {to skapu-
vate pod tupanicite na agite. Ja ispolnivme svetata dol`nost i
odime na krstot za pravdata, slobodata koja so ni{to ne se kupu-
va,,.
Minuvale vekovi na feudalni pritisoci prosledeni so
stradawa, zulumi i nasilstva. Toa dovelo i do otpor na hristi-
janskoto naselenie. Mariovsko-prilepskata buna 1564/65 godina
e prviot organiziran otpor protiv mo}nata turska imperija. Po
surovoto zadu{uvawe na prvata mariovska buna, naselenieto
prodol`ilo da se sprotivstavuva na tiranijata, na samovolijata
na turskite vlasti so organizirani ~eti na komitite. Vo 1688/89
godina, mariovcite ja dignale vtorata mariovska buna protiv
zemaweto deca za jani~ari od hristijanskoto naselenie.
Gordoqubivoto i oslobodoqubivo Mariovo, so svojot postojano
10 Godini so Vas ...
CEPENKOVI BELE[KI
Eden ekim bil mnogu u~en. Sam se mu gi doka`e bilkite da napravat drugo.
falel oti koga }e umre, a so bilkite Taka go dr`e{e otkupeniot ~ovek na gradi
{to gi znael }e mo`el da o`ivi. Taka prostum i go razoduva{e do 30 dni.
napravil tri {i{iwa so bilki. Im Mu se sma~i i na Boga, ta prati eden
nara~al na `enata si i na sinovite, koga angel da pere so sapun eden crn mutav na
}e umre da go poturat so ednoto od vrv edna reka {to te~e{e pokraj ku}ata od
glava do nozete, so drugoto od desnoto ekimot. Mu se puli ~ovekot na angelot, oti
ramo pravo udolu, a so tre}oto od levoto crn mutav go pere da go pravi bel, nosejki
ramo do petici. Do 40 dni eden ~ovek da go go ekimot kraj rekata,.
dr`i prostum na gradite si, na zemi i~ da -Mom~e bre, ~e te pra{am ne{to, ama
ne go legne na ple}i. Taka preslagal, oti pravo da mi ka`e{. Zo{to se ma~i{ so toj
}e o`ivi i posle i~ da ne umira. mutav da go pere{ so sapun - pra{a ~ovekot
Dojde saatot i umre. @enata mu gi zede -Se ma~am da go napravam bel - mu rekol
trite {i{iwa i go poturi kako {to í angelot.
nara~al. Prvin so ednoto od vrv glava i Marko -Ni dedo ti, ni prededo ti ne belile
posle so drugoto od ramoto naudolu. Po Cepenkov.
crn mutav so sapun. Nito ti }e go obeli{.
prvoto i vtoroto poturawe fati ~ovekot U{te 300 dni da go pere{, pak ne }e go
obeli{. Tuku aj odi si - rekol ~oekot.
-Vistina? U{te 300 dni da go
Mrtviot ekim peram i ne }e go obelam? Ama ti {to go
dr`i{ na gradi poluumreniot ~ovek
30 dni i }e go nosi{ do 40.
U{te 400 da go nosi{, ne ~e go
da o`ivuva. Gi otvori malku o~ite, go nosi, za da se razodi so nozete. Ekimot o`ivi{. Koga ~e go obelam mutavov i ti ~e
promemoli so ustata. Vide, spolaj mu na se}ava{e oti u{te edno {i{e treba{e za go o`ivi{ ekimov. Klaj go na zemja i ~e
Boga, oti saka ekimot so marifetot svoj da da mu se turi, i tuku vele{e so zbor podzine, ~e se ru{i i ~e umre - mu re~e
o`ivi i da ne umre u{te edna{. I zapove- nedore~en: ,,U{teee, u{te ednoto {i{e angelot.
da na edna ~avka da letne i so kriloto da turete go,,.
go turne i da go skr{i tretoto {i{e da ne I vistina. Go ostavi na zemi i vedna{
poturi i da o`ivi. I taka bide. Ama, u{te ednoto go okr{i ~avkata {to podzina i se ru{i. Od smrdea ne se trae{e
ja prati Gospod i nema{e drugo da go do nego. Brgo go turna v reka grobnina da ne
Go krena eden ~ovek na gradi i fati da poturat. ^ovekot mu ka`uva{e, oti edna mu se znae.
~avka go okr{i {i{eto. Toj ne mo`e{e da
Nepokorno Mariovo
Krstarele turskite ba{ibozluci i na makedonskite prostori. buntoven duh i masovno narodno dvi`ewe, dolgo vreme slu`elo
Grabele, palele, vr{ele teror i masakr nad nedol`noto nasele- za primer na ostanatoto porobeno naselenie vo sosednite i
nie, no Mariovo uspealo da go so~uva makedonskiot identitet, podale~nite makedonski podra~ja.
slobodno, bez menuvawe na nacionalniot sostav, ekonomski
nezavisno od nikogo. Spored popisite na Turcite, vo 1467 godina vo mariovskata
nahija bile registrirani 1415, a vo 1519 - 9264 hristijanski `iteli.
-Koj ne}e da robuva, neka povele vo Mariovo zlatno. Ima leb Demografskite dvi`ewa se menuvaat vo zavisnost od ekonoms-
za sekogo. Od zelenite poljani mariovski nekoga{ na~i~kani so ko-politi~kite sostojbi, socijalnite i drugi zbidnuvawa.
stada ovci doa|a najvkusnoto sirewe na pazarot vo Prilep. Prodol`uvaat migracionite dvi`ewa na naselenieto od ovie
Odamna od 16 vek - pora~uva eden dedo so ovcite vo blizina na prostori, predizvikano od terorot i drugi ma~no~ove~ki stradawa,
Vitoli{te. od ka~aci, drumski razbojnici. Mariovcite davale otpor preku
poznatite ajduci, mesni vojvodi na ~eti i drugi organizirani vo
Dodeka robuvaweto bilo sostaven del na `ivotot na make- komiteti. Od organiziranite ~eti, poznat i opean e Tole Pa{a, koj
donskiot narod, mariovcite bile gordi i nepokorni, ponekoga{ so ~etata go obezbeduval i poznatiot revolucioner Petre Acev na
`rtvuvaj}i go i `ivotot. Ostroumnost i buntovnost im bile Smilevskiot kongres. Tole Pa{a go zagubil `ivotot pod naletot na
odliki niz vekovite, iako bedata im bila ~ovekovite sudbini,. brojniot turski asker vo 1904 godina kaj seloto Gudjakovo. Negoviot
lik i likvite na mnogu drugi buntovnici se olicetvorenie na
,,Umirame za svojata vera pravoslavna i zlatnata sloboda,,. hrabrosta i nepokorenosta na mariovcite.
Izvikuvale branitelite na ~ebrenskiot most, pred nivnoto
besewe pred tvrdinata Pe{ta vo 16 vek. Pop Jakov i Trajko
Sirme `ivi se izgoreni vo Prilep, izvikuvaj}i pred mnogute
stradalnici - ,,Ne `alajte né nas, `alajte se sebe si {to skapu-
vate pod tupanicite na agite. Ja ispolnivme svetata dol`nost i
odime na krstot za pravdata, slobodata koja so ni{to ne se kupu-
va,,.
Minuvale vekovi na feudalni pritisoci prosledeni so
stradawa, zulumi i nasilstva. Toa dovelo i do otpor na hristi-
janskoto naselenie. Mariovsko-prilepskata buna 1564/65 godina
e prviot organiziran otpor protiv mo}nata turska imperija. Po
surovoto zadu{uvawe na prvata mariovska buna, naselenieto
prodol`ilo da se sprotivstavuva na tiranijata, na samovolijata
na turskite vlasti so organizirani ~eti na komitite. Vo 1688/89
godina, mariovcite ja dignale vtorata mariovska buna protiv
zemaweto deca za jani~ari od hristijanskoto naselenie.
Gordoqubivoto i oslobodoqubivo Mariovo, so svojot postojano
10 Godini so Vas ...
