Page 3 - Неделник Зенит број 790
P. 3
FOKUS 29 mart 2024 3
ukraseni so fresko`ivopisi
Minatoto ostava hristijanski tragi vo prirodata. Fresko`i-
vopisite na karpi se ostatoci svojstveni za prilepskata Freska vo Slonot
okolina. Sve{tenici, vernici i umetnici ja izrazuvale verbata
kon Boga so slikawe na svetci na karpite. Gi ima desetici. Karpata vo forma na glava na slon pod Markovite kuli ima
specifi~ni intervencija od ~ove~ka raka.
Odolevaat na vremeto, u{te se sve`i i ne umiraat nas-
likanite freski, likovite koi zboruvaat od karpite. Ne se pre- Na povisokiot del od karpata se prepoznava izdlabena
davaat, iako mo`ebi sonceto, do`dot, snegot }e gi "raspla~i" kamara od polovina kvadrat, vo koj se u{te se vidlivi ostatoci
ili }e im ja “uni{ti oblekata” i likot. Religioznite sodr`ini od fresko`ivopis. Ne mo`e da se otkrie koj e svetecot na
"yirkaat" i cvrsto se "dr`at" za kamenite podlogi. Predizviku- freskata. Toa upatuva deka `itelite od drevnite naselbi na
vaat voodu{evuvawe kaj na{ite lu|e i stranci. Se pra{uvaat Varo{ imale bogat duhoven `ivot povrzan za slonot.
dali se proglaseni za spomenici na kulturata i ako ne se zo{to.
Dokolku se ~epne podlaboko vo istorijata i se istra`i koga se Pod seloto Selce se nao|a karpa, koja selanite ja sme-
sozdavani, }e se otkrie pri~inata za nivniot "`ivot", kakvi taat za hristijansko svetili{te. Vo posebni prirodni dlab-
bile lu|eto toga{, kako opstanuvale i }e se najde odgovor na broj- natini se naslikani dva fresko`ivopisa na Sveti Dimitrija
ni pra{awa koi rasvetluvaat eden segment od istorijata. i na Sveti Nikola. Objektot e za{titen so kamena ograda.
Mestoto e kultno i asocira na pe{terski prostorii vo kar-
Naj~esto naslikan e svetecot na crkvata vo blizinata. Nema- pa, praveni so dlabewe. Vo blizina ima i nekolku grobovi.
at posebna umetni~ka vrednost, oti se podlo`ni na atmosferski Se pretpostavuva deka e mo`no da imalo nekropola.
vlijanija. Ostaveni se na milost i nemilost na vremeto, bez za{-
tita i vnimanie. Instituciite ne se zazele da gi obele`at, za{- Fresko`ivopisi se zabele`ani pod manastirot kaj se-
titat i restavriraat - velat stru~nacite. loto Zrze. Na karpite imalo zna~ajni freski od nekoga{nite
mona{ki }elii. Vo Mariovo ima kaj seloto Zovi}. I kaj Crna
Najbliska e freskata koja se nao|a na 50 - 60 metri pod ma- Reka, vo mesnosta Svetecot. Porano bil fresko`ivopis, a
nastirot Arhangel Mihail. Tragi od hristijanski fresko`ivopis sega ima ikona od Bogorodica so Isus. Ne se znae so sigurnost
ima vo blizina na Slonot. Freskata na Bogorodica so Isus "zbo- dali bila naslikana Majkata Bo`ja.
ruva" od karpata pod Bela ~e{ma na patot za Treskavec. Na 150
metri od manastirot dominira karpa so ostatoci od fresko- Na karpite ima naslikani krstovi so var ili bela boja.
`ivopis.
Pred seloto Dabnica se izdignala pet - {est metri karpa
nare~ena crkva. Dabni~ani ja vikaat Sveti Arahangel po nas-
likaniot svetec. Pred komunizmot, selanite se sobirale da pa-
lat sve}i, pravele pomeni za mrtvite i terale obi~ai namesto v
crkva.
Ima legenda deka vo komunizmot nekoj ~ovek, koj bil never-
nik, pukal vo naslikaniot `ivopis na karpata. Potoa oslepel i
umrel. Pokraj karpata t.n crkva, imalo ostatoci od grobovi od
drevni vremiwa. Karpata se tretirala kako crkoven objekt od
anti~kiot period.
ZA PENZIONERITE Pomo{ od dva milioni denari
SO NISKI PRIMAWA
So podobruvawe na vremenskite priliki, penzionerite
kovaat plan za ekskurzii proletva. Pretsedatelite na 20
razgranoci razgovaraa so pretsedatelot na penzionerskoto
zdru`enie, Slavko Trajkoski, za potencijalniot kalendar za
pro{etki nadvor od gradov. Odredeni se 8 ekskurzii, od koi
5 niz Makedonija i edna vo sosedna Srbija. ]e se organiziraat
dva izleta na nekolku stotini penzioneri. Po Veligden }e
ima golema sredba vo dvorot od manastirot Sv. \or|ija vo
seloto Pa{ino Ruvci, a na esen vo manastirot Sv. Ilija vo
mesnosta Pisokal.
Penzionerite predlo`ile i bile prifatni dvaesetina
predlozi za samoinicijativno odreduvawe na destinacii so
izletni~ki i kulturno istoriski mesta vo zemjava.
Dogovoreno e na penzionerite so primawa poniski od 15
iljadi denari, pred veligdenskite praznici da im se dodelat
vau~eri od po iljada denari za prehranbeni proizvodi. Ako se
dvajca penzioneri, soprug i sopruga, nivnite primawa ne treba
da bidat povisoki od 22 000 denari mese~no. Spisocite }e se
pravat preku razgranocite, a potoa zeleno svetlo }e dade po-
sebna komisija pri Zdru`enieto.
Vo Zdru`enieto ve}e se pravat spisoci na penzionerite koi
}e odat so lekarski naod na bawsko lekuvawe. Utvrden e i
donesen i poseben pravilnik za visinata na subvencioniraweto
od Zdru`enieto.
Ili Zdru`enieto godinava }e podeli okolu dva milioni
denari za pomo{ na ~lenovite so niski penziski primawa .
ukraseni so fresko`ivopisi
Minatoto ostava hristijanski tragi vo prirodata. Fresko`i-
vopisite na karpi se ostatoci svojstveni za prilepskata Freska vo Slonot
okolina. Sve{tenici, vernici i umetnici ja izrazuvale verbata
kon Boga so slikawe na svetci na karpite. Gi ima desetici. Karpata vo forma na glava na slon pod Markovite kuli ima
specifi~ni intervencija od ~ove~ka raka.
Odolevaat na vremeto, u{te se sve`i i ne umiraat nas-
likanite freski, likovite koi zboruvaat od karpite. Ne se pre- Na povisokiot del od karpata se prepoznava izdlabena
davaat, iako mo`ebi sonceto, do`dot, snegot }e gi "raspla~i" kamara od polovina kvadrat, vo koj se u{te se vidlivi ostatoci
ili }e im ja “uni{ti oblekata” i likot. Religioznite sodr`ini od fresko`ivopis. Ne mo`e da se otkrie koj e svetecot na
"yirkaat" i cvrsto se "dr`at" za kamenite podlogi. Predizviku- freskata. Toa upatuva deka `itelite od drevnite naselbi na
vaat voodu{evuvawe kaj na{ite lu|e i stranci. Se pra{uvaat Varo{ imale bogat duhoven `ivot povrzan za slonot.
dali se proglaseni za spomenici na kulturata i ako ne se zo{to.
Dokolku se ~epne podlaboko vo istorijata i se istra`i koga se Pod seloto Selce se nao|a karpa, koja selanite ja sme-
sozdavani, }e se otkrie pri~inata za nivniot "`ivot", kakvi taat za hristijansko svetili{te. Vo posebni prirodni dlab-
bile lu|eto toga{, kako opstanuvale i }e se najde odgovor na broj- natini se naslikani dva fresko`ivopisa na Sveti Dimitrija
ni pra{awa koi rasvetluvaat eden segment od istorijata. i na Sveti Nikola. Objektot e za{titen so kamena ograda.
Mestoto e kultno i asocira na pe{terski prostorii vo kar-
Naj~esto naslikan e svetecot na crkvata vo blizinata. Nema- pa, praveni so dlabewe. Vo blizina ima i nekolku grobovi.
at posebna umetni~ka vrednost, oti se podlo`ni na atmosferski Se pretpostavuva deka e mo`no da imalo nekropola.
vlijanija. Ostaveni se na milost i nemilost na vremeto, bez za{-
tita i vnimanie. Instituciite ne se zazele da gi obele`at, za{- Fresko`ivopisi se zabele`ani pod manastirot kaj se-
titat i restavriraat - velat stru~nacite. loto Zrze. Na karpite imalo zna~ajni freski od nekoga{nite
mona{ki }elii. Vo Mariovo ima kaj seloto Zovi}. I kaj Crna
Najbliska e freskata koja se nao|a na 50 - 60 metri pod ma- Reka, vo mesnosta Svetecot. Porano bil fresko`ivopis, a
nastirot Arhangel Mihail. Tragi od hristijanski fresko`ivopis sega ima ikona od Bogorodica so Isus. Ne se znae so sigurnost
ima vo blizina na Slonot. Freskata na Bogorodica so Isus "zbo- dali bila naslikana Majkata Bo`ja.
ruva" od karpata pod Bela ~e{ma na patot za Treskavec. Na 150
metri od manastirot dominira karpa so ostatoci od fresko- Na karpite ima naslikani krstovi so var ili bela boja.
`ivopis.
Pred seloto Dabnica se izdignala pet - {est metri karpa
nare~ena crkva. Dabni~ani ja vikaat Sveti Arahangel po nas-
likaniot svetec. Pred komunizmot, selanite se sobirale da pa-
lat sve}i, pravele pomeni za mrtvite i terale obi~ai namesto v
crkva.
Ima legenda deka vo komunizmot nekoj ~ovek, koj bil never-
nik, pukal vo naslikaniot `ivopis na karpata. Potoa oslepel i
umrel. Pokraj karpata t.n crkva, imalo ostatoci od grobovi od
drevni vremiwa. Karpata se tretirala kako crkoven objekt od
anti~kiot period.
ZA PENZIONERITE Pomo{ od dva milioni denari
SO NISKI PRIMAWA
So podobruvawe na vremenskite priliki, penzionerite
kovaat plan za ekskurzii proletva. Pretsedatelite na 20
razgranoci razgovaraa so pretsedatelot na penzionerskoto
zdru`enie, Slavko Trajkoski, za potencijalniot kalendar za
pro{etki nadvor od gradov. Odredeni se 8 ekskurzii, od koi
5 niz Makedonija i edna vo sosedna Srbija. ]e se organiziraat
dva izleta na nekolku stotini penzioneri. Po Veligden }e
ima golema sredba vo dvorot od manastirot Sv. \or|ija vo
seloto Pa{ino Ruvci, a na esen vo manastirot Sv. Ilija vo
mesnosta Pisokal.
Penzionerite predlo`ile i bile prifatni dvaesetina
predlozi za samoinicijativno odreduvawe na destinacii so
izletni~ki i kulturno istoriski mesta vo zemjava.
Dogovoreno e na penzionerite so primawa poniski od 15
iljadi denari, pred veligdenskite praznici da im se dodelat
vau~eri od po iljada denari za prehranbeni proizvodi. Ako se
dvajca penzioneri, soprug i sopruga, nivnite primawa ne treba
da bidat povisoki od 22 000 denari mese~no. Spisocite }e se
pravat preku razgranocite, a potoa zeleno svetlo }e dade po-
sebna komisija pri Zdru`enieto.
Vo Zdru`enieto ve}e se pravat spisoci na penzionerite koi
}e odat so lekarski naod na bawsko lekuvawe. Utvrden e i
donesen i poseben pravilnik za visinata na subvencioniraweto
od Zdru`enieto.
Ili Zdru`enieto godinava }e podeli okolu dva milioni
denari za pomo{ na ~lenovite so niski penziski primawa .
