Page 4 - Неделник Зенит број 783
P. 4
enit FOKUS
TRESKAVE^KITE G
-unikatni sredno
pismeni spomeni
Poznatite Treskave~ki gramoti, izdadeni od srpskiot ponovata istorija na Makedonija".
kral Stefan Du{an (1331-1346) za manastirot Treska- Jazikot na Gramotite e vo duhot na crkovnoslovenska-
vec se originalni, avtenti~ni srednovekovni pi{ani ta pismena tradicija od 14 vek.
dokumenti od prilepsko tlo niz koi se prosleduva `ivee- - Specifi~en e prodorot na govorniot, narodniot ele-
weto na ovie prostori vo hronolo{ko -istoriski, geograf- ment vo dokumentite. Tie se prvi srednovekovni tekstovi
ski, etnografski i vo jazi~en kontekst. Visoka e vrednosta so prisustvo na naroden jazik. So toa se napu{ti tezata
na makedonskoto rakopisno nasledstvo. deka damaskinite se prvite pi{ani spomenici kade nav-
Spored stru~nacite, za~uvanata srednovekovna diplo- leguvaat jazi~nite elementi od govornata sredina.
matsko-pravna gra|a e dragocen izvoren materijal i za ma-
kedonskata istoriska geografija, politi~kite i ekonom-
skite uslovi za za~uvaniot jazik, na koj e pi{uvana vo od-
Zlatnoto jabolko ja ubiloA
redeniot period, bez ogled na nejzinata dr`avna prove- Manastirot Treskavec e eden od najstarite, identifi-
niencija.
- ^etirite Treskave~ki gramoti se zna~ajni jazi~ni kuvan so arhitekturata na crkvata, koja od stranite ima
dokumenti koi svedo~at za evidentno navleguvawe na na- otvori, {to otsustvuvaat vo hramovite. Manastirot ne
rodniot makedonski jazik, iako se nastanati vo oficijal- bil praven za vreme na Carot Du{an, tuku datira od prvi-
nata srpska kancelarija kako srednovekovni pi{ani tek- te hristijanski periodi.
stovi. Jazikot na gramotite e malku prou~uvan. Nedosta- Spored edno predanieto, crkvata e postara od sveto-
tokot se dol`i na toa {to ne bea sobrani na edno mesto i gorskite manastiri. Vo Treskavec se podvizuvale okolu
izdadeni na soodveten na~in do momentot koga d-r Vladi- 300 monasi. Edna carska }erka po ime Kalamarija, od ro-
mir Mo{in i d-r Lidija Slaveva se zafatile so sozdavawe diteli hristijani, trgnala za Sv. Gora da posti i da se
i kompletirawe na diplomatskiot korpus nastanat vo Ma- pri~esti. Svetogorskite kalu|eri ne í dozvolile. Ja ube-
kedonija - velat ekspertite. dile deka na Sveta Gora ne stapnuva `ensko su{testvo.
Eminentnite nau~nici gi sobraa ~etirite gramoti na Kalamarija trgnala za Prilep. Vo podno`jeto pod Treska-
edno mesto i napravile kriti~ki i delumno rekonstruira- vec pobarala izim od igumenot da posti i da se pri~esti.
ni izdanija vo edicijata "Spomenici za srednovekovnata i
TRESKAVE^KITE G
-unikatni sredno
pismeni spomeni
Poznatite Treskave~ki gramoti, izdadeni od srpskiot ponovata istorija na Makedonija".
kral Stefan Du{an (1331-1346) za manastirot Treska- Jazikot na Gramotite e vo duhot na crkovnoslovenska-
vec se originalni, avtenti~ni srednovekovni pi{ani ta pismena tradicija od 14 vek.
dokumenti od prilepsko tlo niz koi se prosleduva `ivee- - Specifi~en e prodorot na govorniot, narodniot ele-
weto na ovie prostori vo hronolo{ko -istoriski, geograf- ment vo dokumentite. Tie se prvi srednovekovni tekstovi
ski, etnografski i vo jazi~en kontekst. Visoka e vrednosta so prisustvo na naroden jazik. So toa se napu{ti tezata
na makedonskoto rakopisno nasledstvo. deka damaskinite se prvite pi{ani spomenici kade nav-
Spored stru~nacite, za~uvanata srednovekovna diplo- leguvaat jazi~nite elementi od govornata sredina.
matsko-pravna gra|a e dragocen izvoren materijal i za ma-
kedonskata istoriska geografija, politi~kite i ekonom-
skite uslovi za za~uvaniot jazik, na koj e pi{uvana vo od-
Zlatnoto jabolko ja ubiloA
redeniot period, bez ogled na nejzinata dr`avna prove- Manastirot Treskavec e eden od najstarite, identifi-
niencija.
- ^etirite Treskave~ki gramoti se zna~ajni jazi~ni kuvan so arhitekturata na crkvata, koja od stranite ima
dokumenti koi svedo~at za evidentno navleguvawe na na- otvori, {to otsustvuvaat vo hramovite. Manastirot ne
rodniot makedonski jazik, iako se nastanati vo oficijal- bil praven za vreme na Carot Du{an, tuku datira od prvi-
nata srpska kancelarija kako srednovekovni pi{ani tek- te hristijanski periodi.
stovi. Jazikot na gramotite e malku prou~uvan. Nedosta- Spored edno predanieto, crkvata e postara od sveto-
tokot se dol`i na toa {to ne bea sobrani na edno mesto i gorskite manastiri. Vo Treskavec se podvizuvale okolu
izdadeni na soodveten na~in do momentot koga d-r Vladi- 300 monasi. Edna carska }erka po ime Kalamarija, od ro-
mir Mo{in i d-r Lidija Slaveva se zafatile so sozdavawe diteli hristijani, trgnala za Sv. Gora da posti i da se
i kompletirawe na diplomatskiot korpus nastanat vo Ma- pri~esti. Svetogorskite kalu|eri ne í dozvolile. Ja ube-
kedonija - velat ekspertite. dile deka na Sveta Gora ne stapnuva `ensko su{testvo.
Eminentnite nau~nici gi sobraa ~etirite gramoti na Kalamarija trgnala za Prilep. Vo podno`jeto pod Treska-
edno mesto i napravile kriti~ki i delumno rekonstruira- vec pobarala izim od igumenot da posti i da se pri~esti.
ni izdanija vo edicijata "Spomenici za srednovekovnata i
