Page 10 - Неделник Зенит број 883
P. 10
Zenit KULTURA
GAJDATA E Goran Vasileski
GORDOST
Svireweto na i izrabotkata na makedonskata gajda od
2024 e na listata na UNESKO kako za{titeno nema
terijalno kulturno nasledstvo, a 10 mart e me|unaroden
den na gajdata.
Ovoj naroden instrument za Prilep pretstavuva is
torija, tradicija i gordost. Do 80-tite godini od minatiot
vek Prilep bil gradot na najdobrite majstori za gajdi. Od
cel a Makedonija doa|ale instrumentalisti da kupat gaj
di.
Quben Jurtoski e posledniot majstor za gajdi. Iako
nema du}an za izrabotka i proda`ba, vo prilepskata
~ar{ ija u{te se govori imeto na kerneto kade bile neko
ga{nite majstori, Kaj gajdite.
- Prilep i denes ja ~uva i neguva gajdata. Go imame Fes
tivalot za narodni instrumenti i pesni "Pece Ata
nasovski". Manifestacijata e reprezent na gajdata vo
Dolneni, Prilep i cela Makedonija. Radosta e pogolema
{to ovoj instrument go odr`uvaat so sovladuvawe na ve{
tinite i prenesuvawe na pomladite spontano pove}emina
entuzijasti, makar {to vo osnovnoto muzi~ko u~ili{te
postoi grupa za tradicionalni narodni instrumenti. Za
toa zvukot {to izleguva od gajdata e "`iv", budi nostalgija
i ~esto e spektakl na svadbi, proslavi, sobiri, pa i vo
kulturno umetni~kite dru{tva. Dvete aktivni dru{tva
{to go neguvaat folklorot, KUD "Mir~e Acev" i KUD
"Mominok" so ~lenovite muziciraat na gajda i se slu{a i
na probi i na koncerti. Gajdata e relikvijata niz vekovite.
Se ~uvala za arno i lo{o. Bila amajlija na pove}e se
mejstva. Se iska`uvale i tagata i radosta i sekojdnevnoto
`iveewe. Taa asocira pripadnost kon zaednicata i na
cionalnoto bogatstvo i nasledstvo {to treba da se ~uva
- veli m-r Goran Vasileski, folklorist.
"@enite i fotografijata 2026" vo Kumanovo
Po povod 8-mi Mart, vo Kumanovo e otvorenata izlo`ba
na fotografii naslovena "@enite i fotografijata 2026".
Dela postavile sedum avtorkii od Prilep, Meri Bo{koska,
Karolina Micevska, Meri Trajkoska, Natali Desoska Ge
{oska, Hilda Beleska, Gordana Nikoloska Dimeska i Ele
na Mir~eska.
Izlo`bata e silna platforma za afirmacija na `en
skot o fotografsko tvore{tvo vo Makedonija.
- Fotografijata e glas, emocija i li~na prikazna. Preku
objektivot, avtorkite sozdavaat dela ispolneti so dla
bo~ina, senzibilitet i silna vizuelna poraka, gradej}i
prepoznatliv i avtenti~en izraz. Po vnimatelna selekcija,
izbrani se 80 dela za pretstavuvawe na sovremenata `en
ska fotografska scena, koja e mo}na, iskrena i ins
pirativna. Temata e proslava na ednakvosta, umetnosta i
ist rajnosta - velat organizatorite.
GAJDATA E Goran Vasileski
GORDOST
Svireweto na i izrabotkata na makedonskata gajda od
2024 e na listata na UNESKO kako za{titeno nema
terijalno kulturno nasledstvo, a 10 mart e me|unaroden
den na gajdata.
Ovoj naroden instrument za Prilep pretstavuva is
torija, tradicija i gordost. Do 80-tite godini od minatiot
vek Prilep bil gradot na najdobrite majstori za gajdi. Od
cel a Makedonija doa|ale instrumentalisti da kupat gaj
di.
Quben Jurtoski e posledniot majstor za gajdi. Iako
nema du}an za izrabotka i proda`ba, vo prilepskata
~ar{ ija u{te se govori imeto na kerneto kade bile neko
ga{nite majstori, Kaj gajdite.
- Prilep i denes ja ~uva i neguva gajdata. Go imame Fes
tivalot za narodni instrumenti i pesni "Pece Ata
nasovski". Manifestacijata e reprezent na gajdata vo
Dolneni, Prilep i cela Makedonija. Radosta e pogolema
{to ovoj instrument go odr`uvaat so sovladuvawe na ve{
tinite i prenesuvawe na pomladite spontano pove}emina
entuzijasti, makar {to vo osnovnoto muzi~ko u~ili{te
postoi grupa za tradicionalni narodni instrumenti. Za
toa zvukot {to izleguva od gajdata e "`iv", budi nostalgija
i ~esto e spektakl na svadbi, proslavi, sobiri, pa i vo
kulturno umetni~kite dru{tva. Dvete aktivni dru{tva
{to go neguvaat folklorot, KUD "Mir~e Acev" i KUD
"Mominok" so ~lenovite muziciraat na gajda i se slu{a i
na probi i na koncerti. Gajdata e relikvijata niz vekovite.
Se ~uvala za arno i lo{o. Bila amajlija na pove}e se
mejstva. Se iska`uvale i tagata i radosta i sekojdnevnoto
`iveewe. Taa asocira pripadnost kon zaednicata i na
cionalnoto bogatstvo i nasledstvo {to treba da se ~uva
- veli m-r Goran Vasileski, folklorist.
"@enite i fotografijata 2026" vo Kumanovo
Po povod 8-mi Mart, vo Kumanovo e otvorenata izlo`ba
na fotografii naslovena "@enite i fotografijata 2026".
Dela postavile sedum avtorkii od Prilep, Meri Bo{koska,
Karolina Micevska, Meri Trajkoska, Natali Desoska Ge
{oska, Hilda Beleska, Gordana Nikoloska Dimeska i Ele
na Mir~eska.
Izlo`bata e silna platforma za afirmacija na `en
skot o fotografsko tvore{tvo vo Makedonija.
- Fotografijata e glas, emocija i li~na prikazna. Preku
objektivot, avtorkite sozdavaat dela ispolneti so dla
bo~ina, senzibilitet i silna vizuelna poraka, gradej}i
prepoznatliv i avtenti~en izraz. Po vnimatelna selekcija,
izbrani se 80 dela za pretstavuvawe na sovremenata `en
ska fotografska scena, koja e mo}na, iskrena i ins
pirativna. Temata e proslava na ednakvosta, umetnosta i
ist rajnosta - velat organizatorite.
