Page 10 - Неделник Зенит број 865
P. 10
Zenit KULTURA
SE PODGOTVUVA PREMIERA
"Lovec vo
'r`ta” vo
dekemvri
Vo teatarot paralelno se odvivaat pro menici. Koga nevidlivata ili bo`estvenata politi~koto op{testvo. Vo interes na prok
bite za pretstavata "Lovec vo 'r`ta po ro sila ne nudi odgovor, uteha i spas, avtori so letstvoto ili dosadata na egzistencijalnata
manot na X.D.Selinxer vo re`ija na Martin ime, prezime, data i mesto na ra|awe, povtorlivost, pretstavata }e minuva niz
Ko~ovski. Premierata e planirana za de obezbeduvaat prostor bezbedno da se vra vrem eto. Vizuelno }e se menuvaat epohite,
kemvri. time na prvi~noto "na{e", ~ove~ko postoewe muzi~kata slika, }e se razviva ili degra
i deluvawe. So zabele`itelen uspeh pot dira, i radosta od akterskata igra }e go
Spored re`iserot, pretstavata e kusa setuva deka ~ovekot i nikoj drug, e vo cen men uva fokusot so 5 `anrovi. ]e oscilira
ist orija na podemot i padot na individuata tarot na svetot e Salinxer. Koga e zavr{eno od vistinska psiholo{ka drama do sovremen
od sredinata na minatiot vek do denes, so so post-modernata umetnost i "tretata mo muzi~ki ep - veli re`iserot Martin Ko~ov
subjektivna vizija za sudbinata na indivi dern a", a neo-klasicizmot se bori za zdiv, ski.
duata vo bliskata idnina. Individuata vo se izdiga novata renesansa. Na taa osnova i
ramkite na spregite i re`imite na vremeto vo okolnosti na globalna op{testvena bez Dramatizacijata e na Lidija M. \or|i
so pi{ani dokazi i so ostatoci. Pretstavata izleznost, neizbe`no e da se bavime so ovska, za scenografijata e zadol`en Filip
}e pravi vrski na momenti konfliktni me|u "Lovec vo 'r`ta". Specifi~na e priroda Jovanoski, za kostimite Julijana Vojkova, a
poetikata i anarhijata, vrski me|u impre na odnosite, zadadeni da gi izvle~e na po za muzikata Pece Trajkovski - Brada.
sionizmot vo tekstot i kostimografijata, vr{ina problemite na op{testvoto. Nepre
ekspresionizmot vo akterskata igra i sce le`anite i netretiranite sovremeni bo Igraat, Dimitar \or|ievski, Igor
nografijata, i na semioti~ko nivo, vrski lesti, izoliranosta na individuata, otu Trp~eski, Daniela Ivanoska, Nata{a A~an
me|u intimnoto i op{testvenoto. |uvaweto po sekoja osnova, klasnata podel ska, Angela Naumoska, Marija Spirkoska
ba. Tie "bolesti" stanaa vidlivi, a post oe Ilieska, Katerina ^akmakoska Klin~eska,
Vo vreme kade bezimenite avtori (koi le so dekadi. Svetskata taga, solidarnosta, Jasmina Micovska Stankoska, Ilija Vol
ne se mnogu, a me|u niv najpopularni se onie so~uvstvoto, ramnopravnost, intelektualna ~eski, Aleksandar Todeski, Mihajlo Mi
koi gi napi{ale "svetite" knigi), gubat ta taga }e ima mo`nost da né spasi pred lenkoski. Gosti se Zdravko Stojmirov i
smisl a, pri~ina i funkcija, se izdigaat av Teona Krsteska.
tori, koi se uslovno re~eno, na{i sovre
SLEDNIOT MESEC
"Crnila”
od Kole
^a{ule
na scenata
4 NAGRADI ZA Ansamblot na ja podgotvuva pretstavata i dlabokata osuda na ~ove~kiot pad i
"Crnila" po tekstot od Kole ^a{ule vo re predavstvoto na sopstven iot narod. Prosto
NEPROFESIONALEN `ija na Dejan Projkovski. Premierata se rot }e bide metafora na istoriska raskrs
o~ek uva vo vtorata polovina od noemvri. nica, vsu{nost vo domot na Hristovi se
FILM podgotv uva zagovorot.
"Crnila" go istra`uva moralniot pad
Na 54. Dr`aven festival za ne na ~ovekot, bratoubistvoto i predavstvoto Scenografijata }e ja reflektira mra~
profesionalen vo Vinica, Marjan vo makedonskata revolucionerna borba. nata, tenzi~na atmosfera so simboli~ni
Bexo i Nikola Dimeski gi doka`aa elementi koi ja naglasuvaat te`inata na
kval itetite, osvojuva}i 4 nagradi. V - Centralen nastan e ubistvoto na ma temata - veli re`iserot Projkovski.
godina }e ja pretstavuvaat Maked o kedonskiot revolucioner \or~e Petrov od
nija na Internacionalniot filmski negovite sorabotnici vo 1921 godina vo So "Crnila" e nacionalna drama koja preku
festival vo [vajcarija. fija. Toa e tragedija na makedonskoto sa istoriskiot nastan na ubistvoto na \or~e
mouni{tuvawe i mra~na stranica od nacio Petrov ja istra`uva i osuduva temnata
nalnata istorija. Bipolarno oblikuvanite strana na makedonskata istorija, predav
likovi }e go potenciraat egzistencijalniot stvot o i ~ove~kiot pad.
apsurd na ~ovekot bez smisla na postoewe.
Likovite se podeleni spored stepenot na Scenograf e Valentin Svetozarev, kos
predavstvo, glaven predavnik e Lukov, timograf Marija Pupu~evska, avtor na
Orce e tragi~ar, mamka na sopstvenata eg muzikata Goran Trajkovski.
zistencija, Fezliev e na{e grdo lice po
glednato vo ogledalo. ]e igraat Aleksandar Stepanuleski,
Dimitar \or|ievski, Ilija Vol~eski, Alek
]e se akcentira ist oriskiot i politi~ sandar Todeski, Boban Aleksoski, Katerina
ki kontekst, no i egzist encijalniot apsurd ^akmakoska-Klin~eska, Angela Naumoska,
Mihajlo Milenkoski.
SE PODGOTVUVA PREMIERA
"Lovec vo
'r`ta” vo
dekemvri
Vo teatarot paralelno se odvivaat pro menici. Koga nevidlivata ili bo`estvenata politi~koto op{testvo. Vo interes na prok
bite za pretstavata "Lovec vo 'r`ta po ro sila ne nudi odgovor, uteha i spas, avtori so letstvoto ili dosadata na egzistencijalnata
manot na X.D.Selinxer vo re`ija na Martin ime, prezime, data i mesto na ra|awe, povtorlivost, pretstavata }e minuva niz
Ko~ovski. Premierata e planirana za de obezbeduvaat prostor bezbedno da se vra vrem eto. Vizuelno }e se menuvaat epohite,
kemvri. time na prvi~noto "na{e", ~ove~ko postoewe muzi~kata slika, }e se razviva ili degra
i deluvawe. So zabele`itelen uspeh pot dira, i radosta od akterskata igra }e go
Spored re`iserot, pretstavata e kusa setuva deka ~ovekot i nikoj drug, e vo cen men uva fokusot so 5 `anrovi. ]e oscilira
ist orija na podemot i padot na individuata tarot na svetot e Salinxer. Koga e zavr{eno od vistinska psiholo{ka drama do sovremen
od sredinata na minatiot vek do denes, so so post-modernata umetnost i "tretata mo muzi~ki ep - veli re`iserot Martin Ko~ov
subjektivna vizija za sudbinata na indivi dern a", a neo-klasicizmot se bori za zdiv, ski.
duata vo bliskata idnina. Individuata vo se izdiga novata renesansa. Na taa osnova i
ramkite na spregite i re`imite na vremeto vo okolnosti na globalna op{testvena bez Dramatizacijata e na Lidija M. \or|i
so pi{ani dokazi i so ostatoci. Pretstavata izleznost, neizbe`no e da se bavime so ovska, za scenografijata e zadol`en Filip
}e pravi vrski na momenti konfliktni me|u "Lovec vo 'r`ta". Specifi~na e priroda Jovanoski, za kostimite Julijana Vojkova, a
poetikata i anarhijata, vrski me|u impre na odnosite, zadadeni da gi izvle~e na po za muzikata Pece Trajkovski - Brada.
sionizmot vo tekstot i kostimografijata, vr{ina problemite na op{testvoto. Nepre
ekspresionizmot vo akterskata igra i sce le`anite i netretiranite sovremeni bo Igraat, Dimitar \or|ievski, Igor
nografijata, i na semioti~ko nivo, vrski lesti, izoliranosta na individuata, otu Trp~eski, Daniela Ivanoska, Nata{a A~an
me|u intimnoto i op{testvenoto. |uvaweto po sekoja osnova, klasnata podel ska, Angela Naumoska, Marija Spirkoska
ba. Tie "bolesti" stanaa vidlivi, a post oe Ilieska, Katerina ^akmakoska Klin~eska,
Vo vreme kade bezimenite avtori (koi le so dekadi. Svetskata taga, solidarnosta, Jasmina Micovska Stankoska, Ilija Vol
ne se mnogu, a me|u niv najpopularni se onie so~uvstvoto, ramnopravnost, intelektualna ~eski, Aleksandar Todeski, Mihajlo Mi
koi gi napi{ale "svetite" knigi), gubat ta taga }e ima mo`nost da né spasi pred lenkoski. Gosti se Zdravko Stojmirov i
smisl a, pri~ina i funkcija, se izdigaat av Teona Krsteska.
tori, koi se uslovno re~eno, na{i sovre
SLEDNIOT MESEC
"Crnila”
od Kole
^a{ule
na scenata
4 NAGRADI ZA Ansamblot na ja podgotvuva pretstavata i dlabokata osuda na ~ove~kiot pad i
"Crnila" po tekstot od Kole ^a{ule vo re predavstvoto na sopstven iot narod. Prosto
NEPROFESIONALEN `ija na Dejan Projkovski. Premierata se rot }e bide metafora na istoriska raskrs
o~ek uva vo vtorata polovina od noemvri. nica, vsu{nost vo domot na Hristovi se
FILM podgotv uva zagovorot.
"Crnila" go istra`uva moralniot pad
Na 54. Dr`aven festival za ne na ~ovekot, bratoubistvoto i predavstvoto Scenografijata }e ja reflektira mra~
profesionalen vo Vinica, Marjan vo makedonskata revolucionerna borba. nata, tenzi~na atmosfera so simboli~ni
Bexo i Nikola Dimeski gi doka`aa elementi koi ja naglasuvaat te`inata na
kval itetite, osvojuva}i 4 nagradi. V - Centralen nastan e ubistvoto na ma temata - veli re`iserot Projkovski.
godina }e ja pretstavuvaat Maked o kedonskiot revolucioner \or~e Petrov od
nija na Internacionalniot filmski negovite sorabotnici vo 1921 godina vo So "Crnila" e nacionalna drama koja preku
festival vo [vajcarija. fija. Toa e tragedija na makedonskoto sa istoriskiot nastan na ubistvoto na \or~e
mouni{tuvawe i mra~na stranica od nacio Petrov ja istra`uva i osuduva temnata
nalnata istorija. Bipolarno oblikuvanite strana na makedonskata istorija, predav
likovi }e go potenciraat egzistencijalniot stvot o i ~ove~kiot pad.
apsurd na ~ovekot bez smisla na postoewe.
Likovite se podeleni spored stepenot na Scenograf e Valentin Svetozarev, kos
predavstvo, glaven predavnik e Lukov, timograf Marija Pupu~evska, avtor na
Orce e tragi~ar, mamka na sopstvenata eg muzikata Goran Trajkovski.
zistencija, Fezliev e na{e grdo lice po
glednato vo ogledalo. ]e igraat Aleksandar Stepanuleski,
Dimitar \or|ievski, Ilija Vol~eski, Alek
]e se akcentira ist oriskiot i politi~ sandar Todeski, Boban Aleksoski, Katerina
ki kontekst, no i egzist encijalniot apsurd ^akmakoska-Klin~eska, Angela Naumoska,
Mihajlo Milenkoski.
