Page 6 - Неделник Зенит број 863
P. 6
enit ZDRAVJE
Voda za Otka`uvawe
koncentracija od pu{eweto
Voda se pie, duri i koga ne sme larniot sistem go zgolemuva pritiso- Receptot e mnogu efikasen i
`edni, bidej}i `edta kaj zdravite kot. So pomalku voda raste pritiso- pomoga za ostavawe na pu{eweto.
lu|e signalizira deka nema dovolno kot. Se cedi polovina grejpfrut, 20
voda. Zdrav organizam mokri `olte- ml. ~aj od kamilica, ceden sok od
nikava boja, a temnata boja na urina- Vodata gi jakne zabite i koskite, polovina portokal, 30 gr. maslo
ta e znak deka teloto ja spasuva vo- bidej}i taa nosi odredeni koli~ini od jojoba, 30 gr. maslinovo maslo,
data i deka treba da se zgolemi vne- na fluor i kalcium, odgovorni za 30 gr. maslo od kokos, 5 gr. origa-
sot na voda. Koli~inata za fizio- cvrstinata. Taa e sostaven del na si- no.
lo{ka rabota na organizmot zavisi novijalnata te~nost, va`na za mobil-
od polot, vozrasta, zdravjeto, tempe- nosta na zglobovite. Se me{aat site sostojki do
raturata i fizi~kata aktivnost. homogena smesa. Sodr`inata se
Ma`ite imaat pomalku voda vo telo- Vodata e va`na za srceto. Nedo- stava vo tegla. Masloto se nane-
to, otkolku `enite. Dobro e da vnesu- volnoto koli~estvo go namaluva obe- suva na ko`ata pod nosot ili se
vaat okolu tri litri dnevno. mot na cirkulirawe. Vi{okot na te~- kapat nekolku kapki na pamuk i se
nost vo teloto mo`e da bide pre~ka vdi{uva dlaboko pri potreba od
Okolu 80 procenti od mozokot e za normalna funkcija na srceto. pu{ewe.
voda. Gi prenesuva nervnite impul- Srcevite bolni go ograni~uvaat vne-
si. Gubeweto samo na dva procenti sot na te~nosti
od vodata vodi kon namalena koncen-
tracija i bavno razmisluvawe. Pre- Vodata pomaga vo vareweto na
kumernoto vnesuvawe doveduva do hranata. Taa e ~ista~ na kletkite od
intoksikacija so voda, {to vodi do {tetni materii. Zemaweto voda za
anksioznost, povra}awe, konfuzija i vreme na obrokot treba da se svede
koma. na minimum. Ne se pie ladna voda,
bidej}i se naru{uva procesot na va-
Dovolnata koli~ina ja odr`uva rewe.
vitalnosta na ko`ata, odnosno nej-
ziniot stepen na hidratacija i elas- Bubrezite se glavnite eliminato-
ti~nost i go zabavuva nejzinoto sta- ri na toksinite, prethodno tretira-
reewe. ni od crniot drob. Tie ja odr`uvaat
ramnote`ata na vodata vo teloto i
Krvnite sadovi se elasti~ni i se postojaniot sostav na telesnite te~-
prilagoduvaat na koli~inata na te~- nosti.
nost, pro{iruvawe i sobirawe na
volumenot. Namaluvaweto na te~nost Ako vnesot e namalen, bubrezite
vo krvotokot doveduva do pad na pri- {tedat voda i urinata stanuva temno
tisokot na kraevite na kapilarna kafeava. Ova doveduva do dehid-
mre`a. Da ne se o{teti tkivoto pora- racija ili pojava na gadewe, povra-
di nedostatok na krv, kardiovasku- }awe, muskulni gr~evi i naru{uvawa
vo sproveduvaweto na nervnite im-
pulsi.
Temelno ~istewe na arteriite
^est zdravstven problem e poka~eniot holesterol bolni e dosta ponizok od ostanatite. Sekako, vinoto
i trigliceridi vo krvta, kako i zatnuvawe na krvnite treba da se pie umereno i dozirano, bidej}i vo sprotiv-
sadovi, {to vlijae i vrz zdravjeto na srceto. Postoi no mo`e da predizvika drugi zdravstveni problemi.
recept od narodnata medicina za regulacija na holes-
terolot vo krvta i {to gi {iri krvnite sadovi Ruzmarinot i vinovata loza se dar od prirodata.
Nutricionistite smetaat deka mediteranskata ishrana
Potrebni se samo dve sostojki. Prvata e ruzmari- e najzdrava, a vinoto i ruzmarinot se del. Gran~iwata
not. Taa e poznata mediteranska, ukrasna, za~inska i ruzmarin se dodavaat vo vinoto da mu dadat aromati~-
lekovita bilka. Potrebni se nekolku gran~iwa za re- na nota, sve`a i zelena aroma. Kako alternativa mo`e
ceptot. Listovite se mnogu aromati~ni so prijaten mi- da se koristi 30 gr. suvi se~kani listovi na 1 litar
ris. Vtorata e vinoto. Mo`e i crno i belo. Ako imate vino. Se zatvora teglata i ostava barem sedum dena na
problem so visok pritisok, toga{ podobro e da se pre- sobna temperatura, ruzmarinot da go zbogati vinoto.
ferira suvo belo vino otkolku crno. Suvo zna~i deka e Teglata se protresuva sekojdnevno. Potoa se cedi i se
bez ostatoci na priroden {e}er ili sodr`i maksimum skladira vo {i{e. Se ~uva na temno i ladno mesto.
4 grama po litar.
Se pie sekoj den po edna rakiena ~a{ka, nautro i
Poznato e deka vo zemji kade lu|eto spored nivnata u{te edna nave~er, 30 dena, a potoa se pauzira najmalku
kultura redovno konsumiraat vino, stepenot na srcevo 2 nedeli.
Voda za Otka`uvawe
koncentracija od pu{eweto
Voda se pie, duri i koga ne sme larniot sistem go zgolemuva pritiso- Receptot e mnogu efikasen i
`edni, bidej}i `edta kaj zdravite kot. So pomalku voda raste pritiso- pomoga za ostavawe na pu{eweto.
lu|e signalizira deka nema dovolno kot. Se cedi polovina grejpfrut, 20
voda. Zdrav organizam mokri `olte- ml. ~aj od kamilica, ceden sok od
nikava boja, a temnata boja na urina- Vodata gi jakne zabite i koskite, polovina portokal, 30 gr. maslo
ta e znak deka teloto ja spasuva vo- bidej}i taa nosi odredeni koli~ini od jojoba, 30 gr. maslinovo maslo,
data i deka treba da se zgolemi vne- na fluor i kalcium, odgovorni za 30 gr. maslo od kokos, 5 gr. origa-
sot na voda. Koli~inata za fizio- cvrstinata. Taa e sostaven del na si- no.
lo{ka rabota na organizmot zavisi novijalnata te~nost, va`na za mobil-
od polot, vozrasta, zdravjeto, tempe- nosta na zglobovite. Se me{aat site sostojki do
raturata i fizi~kata aktivnost. homogena smesa. Sodr`inata se
Ma`ite imaat pomalku voda vo telo- Vodata e va`na za srceto. Nedo- stava vo tegla. Masloto se nane-
to, otkolku `enite. Dobro e da vnesu- volnoto koli~estvo go namaluva obe- suva na ko`ata pod nosot ili se
vaat okolu tri litri dnevno. mot na cirkulirawe. Vi{okot na te~- kapat nekolku kapki na pamuk i se
nost vo teloto mo`e da bide pre~ka vdi{uva dlaboko pri potreba od
Okolu 80 procenti od mozokot e za normalna funkcija na srceto. pu{ewe.
voda. Gi prenesuva nervnite impul- Srcevite bolni go ograni~uvaat vne-
si. Gubeweto samo na dva procenti sot na te~nosti
od vodata vodi kon namalena koncen-
tracija i bavno razmisluvawe. Pre- Vodata pomaga vo vareweto na
kumernoto vnesuvawe doveduva do hranata. Taa e ~ista~ na kletkite od
intoksikacija so voda, {to vodi do {tetni materii. Zemaweto voda za
anksioznost, povra}awe, konfuzija i vreme na obrokot treba da se svede
koma. na minimum. Ne se pie ladna voda,
bidej}i se naru{uva procesot na va-
Dovolnata koli~ina ja odr`uva rewe.
vitalnosta na ko`ata, odnosno nej-
ziniot stepen na hidratacija i elas- Bubrezite se glavnite eliminato-
ti~nost i go zabavuva nejzinoto sta- ri na toksinite, prethodno tretira-
reewe. ni od crniot drob. Tie ja odr`uvaat
ramnote`ata na vodata vo teloto i
Krvnite sadovi se elasti~ni i se postojaniot sostav na telesnite te~-
prilagoduvaat na koli~inata na te~- nosti.
nost, pro{iruvawe i sobirawe na
volumenot. Namaluvaweto na te~nost Ako vnesot e namalen, bubrezite
vo krvotokot doveduva do pad na pri- {tedat voda i urinata stanuva temno
tisokot na kraevite na kapilarna kafeava. Ova doveduva do dehid-
mre`a. Da ne se o{teti tkivoto pora- racija ili pojava na gadewe, povra-
di nedostatok na krv, kardiovasku- }awe, muskulni gr~evi i naru{uvawa
vo sproveduvaweto na nervnite im-
pulsi.
Temelno ~istewe na arteriite
^est zdravstven problem e poka~eniot holesterol bolni e dosta ponizok od ostanatite. Sekako, vinoto
i trigliceridi vo krvta, kako i zatnuvawe na krvnite treba da se pie umereno i dozirano, bidej}i vo sprotiv-
sadovi, {to vlijae i vrz zdravjeto na srceto. Postoi no mo`e da predizvika drugi zdravstveni problemi.
recept od narodnata medicina za regulacija na holes-
terolot vo krvta i {to gi {iri krvnite sadovi Ruzmarinot i vinovata loza se dar od prirodata.
Nutricionistite smetaat deka mediteranskata ishrana
Potrebni se samo dve sostojki. Prvata e ruzmari- e najzdrava, a vinoto i ruzmarinot se del. Gran~iwata
not. Taa e poznata mediteranska, ukrasna, za~inska i ruzmarin se dodavaat vo vinoto da mu dadat aromati~-
lekovita bilka. Potrebni se nekolku gran~iwa za re- na nota, sve`a i zelena aroma. Kako alternativa mo`e
ceptot. Listovite se mnogu aromati~ni so prijaten mi- da se koristi 30 gr. suvi se~kani listovi na 1 litar
ris. Vtorata e vinoto. Mo`e i crno i belo. Ako imate vino. Se zatvora teglata i ostava barem sedum dena na
problem so visok pritisok, toga{ podobro e da se pre- sobna temperatura, ruzmarinot da go zbogati vinoto.
ferira suvo belo vino otkolku crno. Suvo zna~i deka e Teglata se protresuva sekojdnevno. Potoa se cedi i se
bez ostatoci na priroden {e}er ili sodr`i maksimum skladira vo {i{e. Se ~uva na temno i ladno mesto.
4 grama po litar.
Se pie sekoj den po edna rakiena ~a{ka, nautro i
Poznato e deka vo zemji kade lu|eto spored nivnata u{te edna nave~er, 30 dena, a potoa se pauzira najmalku
kultura redovno konsumiraat vino, stepenot na srcevo 2 nedeli.
