Page 10 - Неделник Зенит број 863
P. 10
Zenit KULTURA
IZLO@BA
"Ve~ito”
Izlo`bata "Ve~ito" realizirana "Deloto na Bogdan Bogdanovi} vid e Po diplomiraweto na arhitekton
od Mare Jankova Gruji}, kustos is no od zemja i od nebo" od avtorot skiot fakultet vo Belgrad vo 1950
tori~ar na umetnost pri Centarot za Predrag Novakovi}, kako i digital godina, se vrabotil na fakultet.
graditelsko nasledstvo vo Belgrad, nata u~ilnica "Ve~ito - Bogdan Bog Rabotel do penzija.
be{e otvorena v~era vo CK "Marko danovi}".
Cepenkov" vo sorabotka so Zavodot i Sozdal 20 monumentalni spome
muzejot. Bogdanovi} (1922-2010) bil srp nici posveteni na `rtvite na fa{iz
ski i jugoslovenski arhitekt. @ivo mot i NOB.
Za stogodi{ninata od ra|awto na tot go posvetil na gradewe na me
poznatiot arhitekt i avtor na Parkot morijalite posveteni na NOB vo voj Proektiral, crtal i pi{uval.
na revolucijata Bogdan Bogdanovi}, nata. Bil u~esnik, dobrovolec i par Obja vil 500 tekstovi vo vesnici i
se izlo`eni knigi, predmeti i ori tizan, koga bil i te{ko ranet. spisanija i 20 knigi. Bil gradona
ginalen alat so koj arhitektot gi iz ~alnik na Belgrad.
rabotuval spomenicite vo porane{na
Jugoslavija.
Ova e 16-ta izlo`bata vo Makedo
nija koja gi prenesuva rezultatite od
istra`uvawata na spomenicite na
Bogdanovi} vo Makedonija. Se pret
stavuva bogatata retrospektivna
postavka na celiot opus.
Za vreme na traeweto na izlo`
bata, podgotvena e bogata pridru`na
programa so kustoski vodstva, pre
mierno prika`uvawe na filmot
VO KINOTO MIS STON Festival na rana
muzika
"Dixej Ahmet”
CK "Marko Cepenkov" na 16 i 17 oktomvri od 20 ~a
Vtornik, vo kinoto Mis Ston od 19.30 ~. }e se pri sot prvpat go organizira Festivalot na rana muzika
ka`uva makedonskiot film "Dixej Ahmet" {to e vrvot "Dul~ija sonant". Prvin }e ima koncert na horska cr
vo filmskata umetnost vo zemjava. kovna muzika so crkovniot kliros Pelagonitisa i
crkovn iot hor Sveta Petka. ]e se pee isto~no crkovno
Vleznicite se prodavaat na biletarnicata sekoj ra
boten den od 10-13 ~asot i eden ~as pred proekcijata.
Dologmetra`niot film govori za Ahmet, 15-godi{no
mom~e, od dale~no juru~ko selo vo Makedonija, koe nao|a
zasolni{te vo muzikata dodeka se spravuva so o~eku
vawata na negoviot tatko, konzervativnata zaednica i
prvata qubov koja ve}e e vetena na drug.
Re`iser e Georgi M. Unkovski, a ulogite gi tolkuvaat
Arif Jakupi, Agu{ Agu{ev, Aksel Mehme, Dora Akan Zla
t anova.
IZLO@BA i sakralna polifonija. Sledniot den na repertoarot
se srednovekovni eha koi poteknuvaat od {panskata
Dela na umetnici od DLUP muzi~ka tradicija i ja odrazuvaat kulturnata i reli
gioznata istorija na [panija, kako i {arena paleta od
"Vo likovnata galerija na CK "Marko Cepenkov" sred novekovna muzika, vklu~uvaj}i kompozicii.
ve~erva od 18:30 ~asot }e bide otvorena godi{nata
izlo`ba na DLUP. Izlo`bata e del od programata za Prvpat }e se slu{ne zvukot na instrumentot porta
praznikot 11-ti Oktomvri. tivna orgula od 14-15 vek od racete na istaknatata
{panska umetnica Krsitina Alís Rauri~. Kako vokal
So tvore{tvoto vo razli~ni tehniki i materijali, }e nastapi i Ana Mitoska.
kreativnosta }e ja demonstriraat 13 ~lenovi, Metodi
Iskov, Elena Dimoska Nikoloska, Maja Raleva Mi
ladinovski, Emil Soleski, Filip Joveski, Marjan Sto
janoski, Ver~e Nikoloska, Darko Taleski, Kiril Gegoski,
Lepa Milo{eska, Bojana Artinoska, Slav~o Pavloski i
Filip Pereski.
IZLO@BA
"Ve~ito”
Izlo`bata "Ve~ito" realizirana "Deloto na Bogdan Bogdanovi} vid e Po diplomiraweto na arhitekton
od Mare Jankova Gruji}, kustos is no od zemja i od nebo" od avtorot skiot fakultet vo Belgrad vo 1950
tori~ar na umetnost pri Centarot za Predrag Novakovi}, kako i digital godina, se vrabotil na fakultet.
graditelsko nasledstvo vo Belgrad, nata u~ilnica "Ve~ito - Bogdan Bog Rabotel do penzija.
be{e otvorena v~era vo CK "Marko danovi}".
Cepenkov" vo sorabotka so Zavodot i Sozdal 20 monumentalni spome
muzejot. Bogdanovi} (1922-2010) bil srp nici posveteni na `rtvite na fa{iz
ski i jugoslovenski arhitekt. @ivo mot i NOB.
Za stogodi{ninata od ra|awto na tot go posvetil na gradewe na me
poznatiot arhitekt i avtor na Parkot morijalite posveteni na NOB vo voj Proektiral, crtal i pi{uval.
na revolucijata Bogdan Bogdanovi}, nata. Bil u~esnik, dobrovolec i par Obja vil 500 tekstovi vo vesnici i
se izlo`eni knigi, predmeti i ori tizan, koga bil i te{ko ranet. spisanija i 20 knigi. Bil gradona
ginalen alat so koj arhitektot gi iz ~alnik na Belgrad.
rabotuval spomenicite vo porane{na
Jugoslavija.
Ova e 16-ta izlo`bata vo Makedo
nija koja gi prenesuva rezultatite od
istra`uvawata na spomenicite na
Bogdanovi} vo Makedonija. Se pret
stavuva bogatata retrospektivna
postavka na celiot opus.
Za vreme na traeweto na izlo`
bata, podgotvena e bogata pridru`na
programa so kustoski vodstva, pre
mierno prika`uvawe na filmot
VO KINOTO MIS STON Festival na rana
muzika
"Dixej Ahmet”
CK "Marko Cepenkov" na 16 i 17 oktomvri od 20 ~a
Vtornik, vo kinoto Mis Ston od 19.30 ~. }e se pri sot prvpat go organizira Festivalot na rana muzika
ka`uva makedonskiot film "Dixej Ahmet" {to e vrvot "Dul~ija sonant". Prvin }e ima koncert na horska cr
vo filmskata umetnost vo zemjava. kovna muzika so crkovniot kliros Pelagonitisa i
crkovn iot hor Sveta Petka. ]e se pee isto~no crkovno
Vleznicite se prodavaat na biletarnicata sekoj ra
boten den od 10-13 ~asot i eden ~as pred proekcijata.
Dologmetra`niot film govori za Ahmet, 15-godi{no
mom~e, od dale~no juru~ko selo vo Makedonija, koe nao|a
zasolni{te vo muzikata dodeka se spravuva so o~eku
vawata na negoviot tatko, konzervativnata zaednica i
prvata qubov koja ve}e e vetena na drug.
Re`iser e Georgi M. Unkovski, a ulogite gi tolkuvaat
Arif Jakupi, Agu{ Agu{ev, Aksel Mehme, Dora Akan Zla
t anova.
IZLO@BA i sakralna polifonija. Sledniot den na repertoarot
se srednovekovni eha koi poteknuvaat od {panskata
Dela na umetnici od DLUP muzi~ka tradicija i ja odrazuvaat kulturnata i reli
gioznata istorija na [panija, kako i {arena paleta od
"Vo likovnata galerija na CK "Marko Cepenkov" sred novekovna muzika, vklu~uvaj}i kompozicii.
ve~erva od 18:30 ~asot }e bide otvorena godi{nata
izlo`ba na DLUP. Izlo`bata e del od programata za Prvpat }e se slu{ne zvukot na instrumentot porta
praznikot 11-ti Oktomvri. tivna orgula od 14-15 vek od racete na istaknatata
{panska umetnica Krsitina Alís Rauri~. Kako vokal
So tvore{tvoto vo razli~ni tehniki i materijali, }e nastapi i Ana Mitoska.
kreativnosta }e ja demonstriraat 13 ~lenovi, Metodi
Iskov, Elena Dimoska Nikoloska, Maja Raleva Mi
ladinovski, Emil Soleski, Filip Joveski, Marjan Sto
janoski, Ver~e Nikoloska, Darko Taleski, Kiril Gegoski,
Lepa Milo{eska, Bojana Artinoska, Slav~o Pavloski i
Filip Pereski.
