Page 3 - Неделник Зенит број 857
P. 3
REPORTA@A 22 avgust 2025 3
MIRAVCI
Dva bazena,
tri slapa i
dva vodopada
Kako so obi~ni zborovi da se opi{e rasko{nata pri poluva" od viso~inata izvajani se mali prirod
rodna ubavina na Makedonija, a pritoa da se dolovi seto ni bazeni, idealni za razladuvawe vo `e{kite
ona {to ponekoga{ e nevidlivo i za ~ove~koto oko? Ne letni denovi, i da ja zasitat gladta na o~ite.
blagodarna rabota, osven za poetite. Toa sigurno }e go Vodata se odlikuva so golema bistrina i ~isto
ta. Poradi brojnite son~evi denovi, i so poviso
potvrdat sre}nicite koi ja vkusile ubavinata i koi qubo ka temperatura lokacijata impresivna i priv
morno, malku, gri`livo ja ~uvaat vo srcata i se}avawata. le~na za kapewa. Avtenti~nosta se ramni so
priroden biser {to e po`elno da se do`ivee.
Si be{e edna{ eden Raj, go vikaa Bel, a potekloto mu Vodata od rekata izvira na 1180 m.n.v., pod
vode{e od seloto Miravci. A kako {to veli pogovorkata vrvot Visoka ~uka na Ko`uf. Prirodata sozda
"Site pravci vodat kon Miravci". Nesomneno kon Be la kawonsko korito na lokalitetot Pilou lava.
liot raj... Na ridovite nad seloto Miravci kaj Gevgelija Atraktivnata pojava nastanala so izla~uvawe
se nao|a i izletni~koto mesto Bel Raj. Do prirodnata na lavata vo voda. Neednakvata temperatura
oaza se stasuva brzo. Se nao|a vedna{ pod mostot. Mera predizvikala top~esto la~ewe, a karpite dobi
le elipsovidna forma. Karpestiot del na kli
surata e visok 13 m. i {titi dva bazena, tri
slapa i dva vodopada. Prviot slap e dolg 9 m. i
pa|a vo bazen {irok 11 m. i dlabok 3 m. Vtoriot
slap e dolg 8 m, a tretiot 3 m. Nizvodno se javuva
prviot vodopad so 5,3 m. viso~ina, a potoa i
vtoriot, visok 7 m. Pod nego e vtoriot bazen {irok 10 m,
dolg 13 m. i dlabok 4 m. Klisurata e relativno mala, no
pleni so svojata ubavina. Retkiot fenomen e meka za
u`ivawe vo pejza`nata umetnost.
Ugostitelskiot objekt e otvoren vo lete. Toj e vis
tinsko mesto za relaksacija, zabava, no i za rekreativen
turizam.
Vo blizina e seloto Miravci. Ramni~arsko, od des
nata strana na rekata Vardar, na 110 metri nadmorska
viso~ina i na 24 km od Gevgelija. Pod vlijanie na sub
mediteranskata klima, pokraj osnovnite poljodelski
kulturi, uspevaat i raniot zelen~uk i nekoi tropski i
mediteranski ovo{ja kako kivi, kalinki, smokvi i ja
ponski jabolka.
Crkvata Sv. Konstantin i Elena datira od 1860 g.
Iako nekolku pati bila opo`arena i razurnata, obnove
na e vo 1990 g. Vo blizinata, na patot za seloto Petrovo
se nao|a ve{ta~ko ezero.
kliite za pregratka so vodata i planinata duri mo`at i
da kampuvaat vo isto~noto podno`je na Ko`uf.
Za begstvo od urbanata gore{tina i vreliot asfalt,
lad mo`e da se pobara pod senkite i vodopadite kaj mes
nosta Bel Raj kaj Miravci. Ne samo za qubitelite na
avanturi, ~ist vozduh i mir, skrien e priroden dar. Vo
srceto na prirodata e kawonskiot del na Stara Reka. Na
karpesti predeli i klisurata, kade {to vodata se "stru
MIRAVCI
Dva bazena,
tri slapa i
dva vodopada
Kako so obi~ni zborovi da se opi{e rasko{nata pri poluva" od viso~inata izvajani se mali prirod
rodna ubavina na Makedonija, a pritoa da se dolovi seto ni bazeni, idealni za razladuvawe vo `e{kite
ona {to ponekoga{ e nevidlivo i za ~ove~koto oko? Ne letni denovi, i da ja zasitat gladta na o~ite.
blagodarna rabota, osven za poetite. Toa sigurno }e go Vodata se odlikuva so golema bistrina i ~isto
ta. Poradi brojnite son~evi denovi, i so poviso
potvrdat sre}nicite koi ja vkusile ubavinata i koi qubo ka temperatura lokacijata impresivna i priv
morno, malku, gri`livo ja ~uvaat vo srcata i se}avawata. le~na za kapewa. Avtenti~nosta se ramni so
priroden biser {to e po`elno da se do`ivee.
Si be{e edna{ eden Raj, go vikaa Bel, a potekloto mu Vodata od rekata izvira na 1180 m.n.v., pod
vode{e od seloto Miravci. A kako {to veli pogovorkata vrvot Visoka ~uka na Ko`uf. Prirodata sozda
"Site pravci vodat kon Miravci". Nesomneno kon Be la kawonsko korito na lokalitetot Pilou lava.
liot raj... Na ridovite nad seloto Miravci kaj Gevgelija Atraktivnata pojava nastanala so izla~uvawe
se nao|a i izletni~koto mesto Bel Raj. Do prirodnata na lavata vo voda. Neednakvata temperatura
oaza se stasuva brzo. Se nao|a vedna{ pod mostot. Mera predizvikala top~esto la~ewe, a karpite dobi
le elipsovidna forma. Karpestiot del na kli
surata e visok 13 m. i {titi dva bazena, tri
slapa i dva vodopada. Prviot slap e dolg 9 m. i
pa|a vo bazen {irok 11 m. i dlabok 3 m. Vtoriot
slap e dolg 8 m, a tretiot 3 m. Nizvodno se javuva
prviot vodopad so 5,3 m. viso~ina, a potoa i
vtoriot, visok 7 m. Pod nego e vtoriot bazen {irok 10 m,
dolg 13 m. i dlabok 4 m. Klisurata e relativno mala, no
pleni so svojata ubavina. Retkiot fenomen e meka za
u`ivawe vo pejza`nata umetnost.
Ugostitelskiot objekt e otvoren vo lete. Toj e vis
tinsko mesto za relaksacija, zabava, no i za rekreativen
turizam.
Vo blizina e seloto Miravci. Ramni~arsko, od des
nata strana na rekata Vardar, na 110 metri nadmorska
viso~ina i na 24 km od Gevgelija. Pod vlijanie na sub
mediteranskata klima, pokraj osnovnite poljodelski
kulturi, uspevaat i raniot zelen~uk i nekoi tropski i
mediteranski ovo{ja kako kivi, kalinki, smokvi i ja
ponski jabolka.
Crkvata Sv. Konstantin i Elena datira od 1860 g.
Iako nekolku pati bila opo`arena i razurnata, obnove
na e vo 1990 g. Vo blizinata, na patot za seloto Petrovo
se nao|a ve{ta~ko ezero.
kliite za pregratka so vodata i planinata duri mo`at i
da kampuvaat vo isto~noto podno`je na Ko`uf.
Za begstvo od urbanata gore{tina i vreliot asfalt,
lad mo`e da se pobara pod senkite i vodopadite kaj mes
nosta Bel Raj kaj Miravci. Ne samo za qubitelite na
avanturi, ~ist vozduh i mir, skrien e priroden dar. Vo
srceto na prirodata e kawonskiot del na Stara Reka. Na
karpesti predeli i klisurata, kade {to vodata se "stru
