Page 2 - Неделник Зенит број 829
P. 2
enit PISMO
STRAV OD ZNAEWE
* Stavovite izneseni vo rubrikata "Pismo" se isklu~itelno stavovi na avtorite, no ne i na ureduva~kata politika na vesnikot Dene{niot svet e na ova nivo bla tame za sigurno videni vonzemjeni, le to vis oko obrazovanie. Namesto so re
god arenie na nau~nite postignuvawa i te~ki objekti, deka kondenziranite formi da se vrati sostojbata pred 1991
visokiot stepen na znaewe na lu|eto izduvni gasovi od avion ite se otrovi i godina, so dva dr`avni univerziteti
koi veruvaat vo naukata. Sekoj {to gi virusi so koi né prskaat od 10 kilom et koi }e bidat visoko etablirani na
sledi i veruva vo nau~nite testirani i ri viso~ina, deka sletuvaw eto na Apo svetskata lista od 2000 najpoznati
provereni soznanija, barem edna{ vo lo na mese~inata bilo snimeno vo ne univ erziteti, (ako ve}e nikako ne mo
`ivotot }e se zapra{a zo{to nekoi koe studio vo Holivud, i toa vo vreme `eme da go vratime sistemot na moeto
lu|e imaat tendencija da veruvaat vo koga Tramp so Mask se sprema da go visoko obrazovanie vo Belgrad od
nejasni i nau~no sosema neosnovani osvoi Mars (dobro, ako ne mo`e vedna{ pedesettite godini na minatiot vek),
mislewa i da imaat mnogu pov e}e emo Mars, mo`e Grenland). I da go citir am nie zatvorivme samo 4 instituti za koi
tivna retorika, otkolku veruvawe na golemiot Gabriel Markez - "Dodeka nikoj ne slu{nal, namesto, kako {to so
faktite i na nau~nite trudovi. ~udni raboti se slu~uvaat od drugata pravo predlaga profesorot od Tehni~
strana na rekata, nie sedime ovde kako kiot fakultet vo Bitola, Dejan Trajkov
No, sekoj ima pravo na svoe misle magariwa"... Dali so na{iot strav od ski, postepeno da gi zatvorime site
we. Ubavinata na svetot le`i vo raz znaeweto ne sme li i nie tie magariwa? onie univ erziteti i stotina fakulteti
li~nostite. Svetot sosamo edno namet oformeni vo poslednive 34 godini, vo
nato mislewe, koe nikoga{ ne bi se Primerite poka`uvaat preovladu uslovi koga brojot na naselenieto pos
menuvalo, e bez ideen, sterilen, se ot va strav od znaewe. Znaeweto doveduva tojano se namal uva. Samo taka }e go iz
ka`al od pravoto da odi napred. do promeni, a promenite lu|eto ne mo begneme pretvorawe na visokoto ob
`at da gi osoznaat. Sum do`ivel pri razovanie vo kupo-prod a`en biznis na
No, jasno e deka i nau~nite dogmi implementacija novi, istra`uva~ko- diplomi i tituli. ]e prest ane praksata
ne se vkameneti. Se urivaat i se menu razvojni re{enija. Lu|eto se obiduvaat sekoj, bez nikakvo predznaewe, da se
vaat so argumenti. So vakvite para da najdat nekoe ve}e dvomileniumsko, zapi{uva na fakultet i bez nikakov
digmi bi trebalo da evoluira i svesta cvrsto objasnuvawe {to ne zavisi od trud da dobie diploma, duri ako treba
na site lu|e. Za `al, ne e sekade taka. ~ove~kata volja i vrz toa da gradat sé. i so zamena na su{tinskite predmeti
Primer e na{ata popul acija. Za da go Toa e dobra namera, ama ne e mo`na od edna nau~na oblast, vo izborni
proveram toa pravev nekoj vid lakmus realizacija za podobruvawe na egzis predmeti. Za{to so vakvoto obrazo
test na Fejsbuk, postavuvaj}i javno ne tencijalnite i vkupnite potrebi na lu vanie, najm nogu stradaat onie koi sa
koi nau~ni dostignuvawa kako pra |eto. Toa pomaga vo namaluvaweto na kaat da nau~at i da bidat prepoznaeni
{awa, o~ekuvaj}i razvivawe na po{i nivnite stresni sostojbi, im vleva vo svetot na promenite i napredokot,
roka diskusija vo komentarite od golem optimizam, {to kako vera i veruvawe ako ve}e re{ile da ne ja napu{taat
del od moite prijateli i od prijatelite im e mnogu korisno, no nema nikakov dr`avava. Predlogot ne e pop ularen i
na moite prijateli, do koi sekako stig efekt vrz napred okot. mo`e da dovede do politi~ka kriza.
nuva ovaa socijalna mre`a. Naj~esto No, vakva sostojba e sozdadena preku
glavno gledam molk, osven tri-~etiri Se postavuva pra{aweto zo{to razni nadvore{ni emisari so soglas
vredni komentari i dvaesetina lajkovi lu|eto se prepu{taat na vakvi iraci nost na na{ite politi~ari. Zatoa jas
od prijatelite so koi spodeluvam mnogu onalni i par anormalni misli. Odgovo po~esto se navra}am na Sokratovata
bliski mislewa, bez ogl ed na zna~ewe rot na socijalnata psihologija e deka filozofska misla za demokratijata,
to za na{iot napredok. Odzivot e nad lu|eto baraat pozn ati obrasci, baraat ili barem na predl ogot na profesor
o~ekuvawata ako postavam fotografija zna~ewe vo besmisleniot haos na in kata Mirjana Naj~evska, koi uslovi
od moite planinarski ili drugi ak formacii koi ne mo`at da gi osoznaa t treb a da gi ispolnuva onoj koj saka da
tivnosti. Da ne zboruvam koga nek oj }e i obrabotat. Zaklu~uvaat deka postojat bide politi~ar.
postavi nekakva religiozna ikona na {emi koi ne postojat vo rea ln osta ili
nekoj svetec i objasnuva na{iroko za ne se vo sostojba da ja prep oznaat vis Nie sme mala dr`ava koja e kolku
biografijata na svetecot, ili nekoja tinskata {ema. Seto toa se epistem o edno predgradie na pogolem evropski
istoriska nepotvrdena tema, posebno lo{k i gre{ki, rezultati od nespos ob ili amerikanski grad. So vakov sistem
ako e ne{to {to se grani~i so teorijata nosta za osoznavawe, od nedovoln ata i na obrazovanie, od osnovnoto, preku
na zagovor, so negirawe na nau~nite pogre{nata informiranost ili ten sredn oto, do visokoto, nie, spored eko
kosmolo{ki, informati~ki, medicin dencija da se sledi "linijata na najmal nomskata mo}, }e staneme vsu{nost
ski, biotehnolo{ki ili farmacevtski otpor", {to rezultira so zastra{uva~ki samo edna mala ulica od toj grad, so
postignuvawa, da ne gi spomenuvam percepcii za svetot. I sé {to gi pla{i sosema nesigurna idnina. Za{to site
me|upartiskite komentari. Toga{ odzi lu|eto od znaeweto i sozdava nekoi znaeme deka nitu edna priv atna firma,
vot na Fejsbukovcite e ogromen. formi na paranoja, ima negativen doma{na ili stranska, nema da vraboti
efekt na poe dinecot i na celata zaed lice bez znaewe. Toga{ da go vklu~ime
Lu|eto pove}e se interesiraat za nica. malku na{iot mozok!
hor os kop i za razni mitovi koi se obid
da se objasni svetot vrz osnova na ne I doa|ame do ona od {to najmnogu MILE GRDANOSKI
postoe~ki dokazi. Taka mo`eme da ~i ve - }e stradame - sistemot na sega{no
Izdava: ”Zenit pres plus” DOO Prilep; Adresa na izdava~ot Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep , Adresa na na uredni{tvoto: Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep; Osnova~i
i upraviteli Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska , odgovorni urednici: Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska; Lektor Frosina Krsteska Mileva, Izleguva sekoj petok; Prviot
broj izleze na 2 maj 2008 g.; Ureduva: Redakciski kolegium; tel: ++389 48 550 140; www.zenit.mk; e-пошта: [email protected]; `-smetka: 210070822900104, Tutunska banka A.D.Skopje;
D.br. 4021015529000; Pe~ati: PE^ATMK DOO, ul. Risto [i{kov br. 20, 1000 Skopje, Datum na pe~atewe: 30 januari 2025 g., Tira`: 2550
STRAV OD ZNAEWE
* Stavovite izneseni vo rubrikata "Pismo" se isklu~itelno stavovi na avtorite, no ne i na ureduva~kata politika na vesnikot Dene{niot svet e na ova nivo bla tame za sigurno videni vonzemjeni, le to vis oko obrazovanie. Namesto so re
god arenie na nau~nite postignuvawa i te~ki objekti, deka kondenziranite formi da se vrati sostojbata pred 1991
visokiot stepen na znaewe na lu|eto izduvni gasovi od avion ite se otrovi i godina, so dva dr`avni univerziteti
koi veruvaat vo naukata. Sekoj {to gi virusi so koi né prskaat od 10 kilom et koi }e bidat visoko etablirani na
sledi i veruva vo nau~nite testirani i ri viso~ina, deka sletuvaw eto na Apo svetskata lista od 2000 najpoznati
provereni soznanija, barem edna{ vo lo na mese~inata bilo snimeno vo ne univ erziteti, (ako ve}e nikako ne mo
`ivotot }e se zapra{a zo{to nekoi koe studio vo Holivud, i toa vo vreme `eme da go vratime sistemot na moeto
lu|e imaat tendencija da veruvaat vo koga Tramp so Mask se sprema da go visoko obrazovanie vo Belgrad od
nejasni i nau~no sosema neosnovani osvoi Mars (dobro, ako ne mo`e vedna{ pedesettite godini na minatiot vek),
mislewa i da imaat mnogu pov e}e emo Mars, mo`e Grenland). I da go citir am nie zatvorivme samo 4 instituti za koi
tivna retorika, otkolku veruvawe na golemiot Gabriel Markez - "Dodeka nikoj ne slu{nal, namesto, kako {to so
faktite i na nau~nite trudovi. ~udni raboti se slu~uvaat od drugata pravo predlaga profesorot od Tehni~
strana na rekata, nie sedime ovde kako kiot fakultet vo Bitola, Dejan Trajkov
No, sekoj ima pravo na svoe misle magariwa"... Dali so na{iot strav od ski, postepeno da gi zatvorime site
we. Ubavinata na svetot le`i vo raz znaeweto ne sme li i nie tie magariwa? onie univ erziteti i stotina fakulteti
li~nostite. Svetot sosamo edno namet oformeni vo poslednive 34 godini, vo
nato mislewe, koe nikoga{ ne bi se Primerite poka`uvaat preovladu uslovi koga brojot na naselenieto pos
menuvalo, e bez ideen, sterilen, se ot va strav od znaewe. Znaeweto doveduva tojano se namal uva. Samo taka }e go iz
ka`al od pravoto da odi napred. do promeni, a promenite lu|eto ne mo begneme pretvorawe na visokoto ob
`at da gi osoznaat. Sum do`ivel pri razovanie vo kupo-prod a`en biznis na
No, jasno e deka i nau~nite dogmi implementacija novi, istra`uva~ko- diplomi i tituli. ]e prest ane praksata
ne se vkameneti. Se urivaat i se menu razvojni re{enija. Lu|eto se obiduvaat sekoj, bez nikakvo predznaewe, da se
vaat so argumenti. So vakvite para da najdat nekoe ve}e dvomileniumsko, zapi{uva na fakultet i bez nikakov
digmi bi trebalo da evoluira i svesta cvrsto objasnuvawe {to ne zavisi od trud da dobie diploma, duri ako treba
na site lu|e. Za `al, ne e sekade taka. ~ove~kata volja i vrz toa da gradat sé. i so zamena na su{tinskite predmeti
Primer e na{ata popul acija. Za da go Toa e dobra namera, ama ne e mo`na od edna nau~na oblast, vo izborni
proveram toa pravev nekoj vid lakmus realizacija za podobruvawe na egzis predmeti. Za{to so vakvoto obrazo
test na Fejsbuk, postavuvaj}i javno ne tencijalnite i vkupnite potrebi na lu vanie, najm nogu stradaat onie koi sa
koi nau~ni dostignuvawa kako pra |eto. Toa pomaga vo namaluvaweto na kaat da nau~at i da bidat prepoznaeni
{awa, o~ekuvaj}i razvivawe na po{i nivnite stresni sostojbi, im vleva vo svetot na promenite i napredokot,
roka diskusija vo komentarite od golem optimizam, {to kako vera i veruvawe ako ve}e re{ile da ne ja napu{taat
del od moite prijateli i od prijatelite im e mnogu korisno, no nema nikakov dr`avava. Predlogot ne e pop ularen i
na moite prijateli, do koi sekako stig efekt vrz napred okot. mo`e da dovede do politi~ka kriza.
nuva ovaa socijalna mre`a. Naj~esto No, vakva sostojba e sozdadena preku
glavno gledam molk, osven tri-~etiri Se postavuva pra{aweto zo{to razni nadvore{ni emisari so soglas
vredni komentari i dvaesetina lajkovi lu|eto se prepu{taat na vakvi iraci nost na na{ite politi~ari. Zatoa jas
od prijatelite so koi spodeluvam mnogu onalni i par anormalni misli. Odgovo po~esto se navra}am na Sokratovata
bliski mislewa, bez ogl ed na zna~ewe rot na socijalnata psihologija e deka filozofska misla za demokratijata,
to za na{iot napredok. Odzivot e nad lu|eto baraat pozn ati obrasci, baraat ili barem na predl ogot na profesor
o~ekuvawata ako postavam fotografija zna~ewe vo besmisleniot haos na in kata Mirjana Naj~evska, koi uslovi
od moite planinarski ili drugi ak formacii koi ne mo`at da gi osoznaa t treb a da gi ispolnuva onoj koj saka da
tivnosti. Da ne zboruvam koga nek oj }e i obrabotat. Zaklu~uvaat deka postojat bide politi~ar.
postavi nekakva religiozna ikona na {emi koi ne postojat vo rea ln osta ili
nekoj svetec i objasnuva na{iroko za ne se vo sostojba da ja prep oznaat vis Nie sme mala dr`ava koja e kolku
biografijata na svetecot, ili nekoja tinskata {ema. Seto toa se epistem o edno predgradie na pogolem evropski
istoriska nepotvrdena tema, posebno lo{k i gre{ki, rezultati od nespos ob ili amerikanski grad. So vakov sistem
ako e ne{to {to se grani~i so teorijata nosta za osoznavawe, od nedovoln ata i na obrazovanie, od osnovnoto, preku
na zagovor, so negirawe na nau~nite pogre{nata informiranost ili ten sredn oto, do visokoto, nie, spored eko
kosmolo{ki, informati~ki, medicin dencija da se sledi "linijata na najmal nomskata mo}, }e staneme vsu{nost
ski, biotehnolo{ki ili farmacevtski otpor", {to rezultira so zastra{uva~ki samo edna mala ulica od toj grad, so
postignuvawa, da ne gi spomenuvam percepcii za svetot. I sé {to gi pla{i sosema nesigurna idnina. Za{to site
me|upartiskite komentari. Toga{ odzi lu|eto od znaeweto i sozdava nekoi znaeme deka nitu edna priv atna firma,
vot na Fejsbukovcite e ogromen. formi na paranoja, ima negativen doma{na ili stranska, nema da vraboti
efekt na poe dinecot i na celata zaed lice bez znaewe. Toga{ da go vklu~ime
Lu|eto pove}e se interesiraat za nica. malku na{iot mozok!
hor os kop i za razni mitovi koi se obid
da se objasni svetot vrz osnova na ne I doa|ame do ona od {to najmnogu MILE GRDANOSKI
postoe~ki dokazi. Taka mo`eme da ~i ve - }e stradame - sistemot na sega{no
Izdava: ”Zenit pres plus” DOO Prilep; Adresa na izdava~ot Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep , Adresa na na uredni{tvoto: Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep; Osnova~i
i upraviteli Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska , odgovorni urednici: Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska; Lektor Frosina Krsteska Mileva, Izleguva sekoj petok; Prviot
broj izleze na 2 maj 2008 g.; Ureduva: Redakciski kolegium; tel: ++389 48 550 140; www.zenit.mk; e-пошта: [email protected]; `-smetka: 210070822900104, Tutunska banka A.D.Skopje;
D.br. 4021015529000; Pe~ati: PE^ATMK DOO, ul. Risto [i{kov br. 20, 1000 Skopje, Datum na pe~atewe: 30 januari 2025 g., Tira`: 2550
