Page 3 - Неделник Зенит број 798
P. 3
PRAZNIK 31 maj 2024 3
na hristijanstvoto
Vo prvite tri veka hristijanstvoto so besceneti kamewa. Na kopjeto pod ot Silvester, a ovoj otkako go zapoznal
bilo `estoko progonuvano. Bile uri samiot krst, a na gorniot del od tka so verata hristijanska, go krstil po
vani hramovite, bile paleni hristi eninata bile naslikani vo razni boi {to i bolesta is~eznala. Taka carot
janskite knigi, a hristijanite bile likovite na carot i negovite deca. So Konstantin bil prviot rimski car {to
podlo`uvani na naj`estoki izma~uva ovoj znak vlegol vo bitka vo blizina bil krsten.
wa. Duri za vreme na Konstancij Flor, na Rim. Lesno pobedil. Konstantin
tatkoto na Konstantin, omeknal odno vlegol vo Rim, radosno pre~ekan, oti Spored drugo predanie carot Kon
sot kon hristijanite. naselenieto go oslobodil od tirani stantin e krsten vo Nikomidija ne
not. posredno pred smrtta, iako hristijan
Konstantin e najstariot sin na skata vera ja ispoveduval od mnogu
carot Konstancij i caricata Elena. Donesol zakon, poznat pod imeto porano. Izgradil pove}e crkvi, a toa
Konstantin e roden vo Ni{ vo 274 Milanski edikt vo 313 godina, so koj go go pravela i majka mu Elena.
godina. Koga tatko mu umrel vo Anglija, zabranil progonuvaweto na hristija
vo 306 godina kako imperator na nite, im dozvolil da gradat hramovi i Po pobedat nad Vizantijcite, go
Zapadnata rimska imperija Konstantin vo niv da se molat. Toga{, golem broj izgradil gradot na Bosfor, koj po ne
go zamenil na imperatorskiot prestol. hristijani so li~ni sredstva izgradile govoto ime e nare~en Konstantinopol,
Majka mu Elena, pobo`na `ena, go so crkvi. Nov Rim ili Carigrad.
vetuvala da gi {titi hristijanite
za{to bile dobri lu|e. Kako impera Carot Konstantin srede Rim podig Koga nastanale potresi vo crkvata,
tor, rakovodel mudro. Hristijanite nal spomenik na ovoj znak, ozna~uvaj}i go svikal v Prviot vselenski sobor, vo
~uvstvuvale pogolema sloboda za ver go za ~uvar na Rimskata imperija. 325 godina na koj bilo osudeno u~ewe
skite ~uvstva. Duri bil baran da gi Izgradil i statua so svojot lik so krst to ereticite i pobedile principite
oslobodi od tiranite vo Rim. Pred vo desnata raka i so napis na latinski na pravoslavieto.
bitkata protiv vladetelot Maksencij, jazik: "So ovoj spasonosen znak {to e
Konstantin razmisluval na koj bog da svedo{tvo na vistinskata hrabrost go Majka mu Elena e zaslu`na za pro
mu se moli. Na neboto videl svetol oslobodiv na{iot grad od jaremot na nao|aweto na svetiot krst na koj bil
krst i napis: "So ovoj znak }e pobe tiranskoto vladeewe, na senatot i na raspnat Isus Hristos. Taa naredila da
di{". Videle i vojnicite. Slednata rimskiot narod im ja vrativ slobodata se kopa okolu grobot Hristov i se
no} vo sonot mu se javil Spasitelot so i porane{niot ukras i sjaj". na{le tri krsta, od koi dva groba bile
istiot znak i mu rekol da napravi na razbojnici. Ne mo`ele da doznaat
vojni~ki znak kako toj {to go videl na No, te{ko se razbolel, a lekarite koj od trite e Hristoviot krst. Vo toa
neboto, da go nosi pred vojskata i }e go mu sovetuvale da se iskapi vo krv od vreme minuvala pogrebna povorka i
pobedi neprijatelot. Povikal zlatari zaklani deca, {to toj go odbil. Na son caricata Elena naredila mrtovecot
da go napravat krstot. Na kopje pokrie mu se javile svetite apostoli Petar i da se stavi na trite krstovi. I se
no so zlato imalo pre~nik {to so kop Pavle, koi go sovetuvale da go pobara slu~ilo ~udo, na eden od niv mrtove
jeto pravel krst. Na vrvot od kopjeto episkopot Silvester koj }e go izleku cot o`ivel. Toa bilo znak deka toj e
imalo venec od zlato i besceneti va od stra{nata bolest. baraniot krst vrz koj bil raspnat Isus
kamewa, a na venecot prvite dve bukvi Hristos.
od Hristos: Hr. Ovie dve bukvi podoc Carot gi povikal hristijanite i gi
na carot gi nosel na {lemot. Na pra{al dali imaat bogovi {to se vi Koga za toa razbrale `itelite na
pre~nikot visela tenka purpurna kaat Petar i Pavle. Tie mu odgovorile Erusalim potr~ale da go vidat krstot.
tkaenina navezena so zlato i pokriena deka imaat samo eden bog Isus Hristos, No od golemata turkanica {to se soz
a deka Petar i Pavle se svetci {to dala ne mo`ele da go vidat, poradi
nemu mu slu`at i deka ma~eni~ki zagi {to vladikata erusalimski Makarie,
nale vo Rim. Carot go pobaral episkop nekolku pati go kreval i spu{tal krs
tot, vrtej}i se na site ~etiri strani.
Vo toa vreme narodot se krstel i peel
"Gospodi pomiluj". Caricata izgradi
la golema crkva na mestoto kade {to
bil raspnat Isus i kade {to podocna
vo 326 godina go prona{le krstot na
koj bil raspnat.
Caricata Elena umrela vo 327 go
dina vo 80tata godina od `ivotot.
Mo{tite bile preneseni vo Carigrad
i bile pogrebani vo crkvata na Svetite
Apostoli. Za ~udata {to gi pravele
mo{tite na Elena se raska`uvalo vo
Francija.
Konstantin ja nad`iveal svojata
majka za deset godini. Umrel vo gradot
Nikodimija vo 337 godina, po 32 godini
caruvawe, na 65 godini. Teloto bilo
pogrebano vo specijalen izgraden grob
vo crkvata Sveti Apostoli vo Ca
rigrad.
na hristijanstvoto
Vo prvite tri veka hristijanstvoto so besceneti kamewa. Na kopjeto pod ot Silvester, a ovoj otkako go zapoznal
bilo `estoko progonuvano. Bile uri samiot krst, a na gorniot del od tka so verata hristijanska, go krstil po
vani hramovite, bile paleni hristi eninata bile naslikani vo razni boi {to i bolesta is~eznala. Taka carot
janskite knigi, a hristijanite bile likovite na carot i negovite deca. So Konstantin bil prviot rimski car {to
podlo`uvani na naj`estoki izma~uva ovoj znak vlegol vo bitka vo blizina bil krsten.
wa. Duri za vreme na Konstancij Flor, na Rim. Lesno pobedil. Konstantin
tatkoto na Konstantin, omeknal odno vlegol vo Rim, radosno pre~ekan, oti Spored drugo predanie carot Kon
sot kon hristijanite. naselenieto go oslobodil od tirani stantin e krsten vo Nikomidija ne
not. posredno pred smrtta, iako hristijan
Konstantin e najstariot sin na skata vera ja ispoveduval od mnogu
carot Konstancij i caricata Elena. Donesol zakon, poznat pod imeto porano. Izgradil pove}e crkvi, a toa
Konstantin e roden vo Ni{ vo 274 Milanski edikt vo 313 godina, so koj go go pravela i majka mu Elena.
godina. Koga tatko mu umrel vo Anglija, zabranil progonuvaweto na hristija
vo 306 godina kako imperator na nite, im dozvolil da gradat hramovi i Po pobedat nad Vizantijcite, go
Zapadnata rimska imperija Konstantin vo niv da se molat. Toga{, golem broj izgradil gradot na Bosfor, koj po ne
go zamenil na imperatorskiot prestol. hristijani so li~ni sredstva izgradile govoto ime e nare~en Konstantinopol,
Majka mu Elena, pobo`na `ena, go so crkvi. Nov Rim ili Carigrad.
vetuvala da gi {titi hristijanite
za{to bile dobri lu|e. Kako impera Carot Konstantin srede Rim podig Koga nastanale potresi vo crkvata,
tor, rakovodel mudro. Hristijanite nal spomenik na ovoj znak, ozna~uvaj}i go svikal v Prviot vselenski sobor, vo
~uvstvuvale pogolema sloboda za ver go za ~uvar na Rimskata imperija. 325 godina na koj bilo osudeno u~ewe
skite ~uvstva. Duri bil baran da gi Izgradil i statua so svojot lik so krst to ereticite i pobedile principite
oslobodi od tiranite vo Rim. Pred vo desnata raka i so napis na latinski na pravoslavieto.
bitkata protiv vladetelot Maksencij, jazik: "So ovoj spasonosen znak {to e
Konstantin razmisluval na koj bog da svedo{tvo na vistinskata hrabrost go Majka mu Elena e zaslu`na za pro
mu se moli. Na neboto videl svetol oslobodiv na{iot grad od jaremot na nao|aweto na svetiot krst na koj bil
krst i napis: "So ovoj znak }e pobe tiranskoto vladeewe, na senatot i na raspnat Isus Hristos. Taa naredila da
di{". Videle i vojnicite. Slednata rimskiot narod im ja vrativ slobodata se kopa okolu grobot Hristov i se
no} vo sonot mu se javil Spasitelot so i porane{niot ukras i sjaj". na{le tri krsta, od koi dva groba bile
istiot znak i mu rekol da napravi na razbojnici. Ne mo`ele da doznaat
vojni~ki znak kako toj {to go videl na No, te{ko se razbolel, a lekarite koj od trite e Hristoviot krst. Vo toa
neboto, da go nosi pred vojskata i }e go mu sovetuvale da se iskapi vo krv od vreme minuvala pogrebna povorka i
pobedi neprijatelot. Povikal zlatari zaklani deca, {to toj go odbil. Na son caricata Elena naredila mrtovecot
da go napravat krstot. Na kopje pokrie mu se javile svetite apostoli Petar i da se stavi na trite krstovi. I se
no so zlato imalo pre~nik {to so kop Pavle, koi go sovetuvale da go pobara slu~ilo ~udo, na eden od niv mrtove
jeto pravel krst. Na vrvot od kopjeto episkopot Silvester koj }e go izleku cot o`ivel. Toa bilo znak deka toj e
imalo venec od zlato i besceneti va od stra{nata bolest. baraniot krst vrz koj bil raspnat Isus
kamewa, a na venecot prvite dve bukvi Hristos.
od Hristos: Hr. Ovie dve bukvi podoc Carot gi povikal hristijanite i gi
na carot gi nosel na {lemot. Na pra{al dali imaat bogovi {to se vi Koga za toa razbrale `itelite na
pre~nikot visela tenka purpurna kaat Petar i Pavle. Tie mu odgovorile Erusalim potr~ale da go vidat krstot.
tkaenina navezena so zlato i pokriena deka imaat samo eden bog Isus Hristos, No od golemata turkanica {to se soz
a deka Petar i Pavle se svetci {to dala ne mo`ele da go vidat, poradi
nemu mu slu`at i deka ma~eni~ki zagi {to vladikata erusalimski Makarie,
nale vo Rim. Carot go pobaral episkop nekolku pati go kreval i spu{tal krs
tot, vrtej}i se na site ~etiri strani.
Vo toa vreme narodot se krstel i peel
"Gospodi pomiluj". Caricata izgradi
la golema crkva na mestoto kade {to
bil raspnat Isus i kade {to podocna
vo 326 godina go prona{le krstot na
koj bil raspnat.
Caricata Elena umrela vo 327 go
dina vo 80tata godina od `ivotot.
Mo{tite bile preneseni vo Carigrad
i bile pogrebani vo crkvata na Svetite
Apostoli. Za ~udata {to gi pravele
mo{tite na Elena se raska`uvalo vo
Francija.
Konstantin ja nad`iveal svojata
majka za deset godini. Umrel vo gradot
Nikodimija vo 337 godina, po 32 godini
caruvawe, na 65 godini. Teloto bilo
pogrebano vo specijalen izgraden grob
vo crkvata Sveti Apostoli vo Ca
rigrad.
