Page 3 - Неделник Зенит број 793
P. 3
US 19 april 2024 3
g. Site "TATKOVCI”
na Prilep
od esnafot, doma}in. Magdeski. Po~nale pove}e komunalni zafati. Bil vozdr`an
Mu zaginale sin i } ~ovek, malku zboruval, a mnogu rabotel. So nego se donel dene{-
erka vo NOB. niot amblem na Prilep, vo kreacija na Maksim Dimanoski, a
Tito go odlikuva gradot so Orden"Naroden heroj". Bil uporen za
Po nego e trizloma- dogradbata na domot za starite, bolnicata, domot na kulturata.
lecot Mile Dimeski - Po referendumot za samopridones za voda za piewe, vo 1978 go-
Koke. Toj bil u~esnik dina trgna izgradbata na sistem za snabduvawe so voda, Stu-
vo napadot na u~asta- den~ica, a Magdeski dobi u{te eden mandat
kot. Imal vonredno dr-
`ewe vo zatvorot i po In`enerot Mihajlo Atanasoski go prezede gradot vo 1982
toa pak se priklu~uva godina. Go zameni Traj~e Lazareski. Dimitar Spirkoski bil
vo NOB. tatko na gradot od 1986 godina. In`enerot Dragan Janu{oski
stanal negov naslednik vo 1988 godina so prvite socijalisti~ki
Pretsedatelot Koce {trajkovi. Janu{oski ,,na~ekal,, slo`en period, ispolnet so
Jovanoski - Solunski bil tutunski rabotnik. Podolgo se enormno zgolemuvawe na cenite na vitalnite `ivotni proizvodi
zadr`al vo Tutunskiot kombinat pred osloboduvaweto. U~est- i opa|awe na `ivotniot standard. Naj`estoko go po~uvstvuva
vuval vo {trajkot na monopolskite rabotnici i vo demon- nedostigot na voda vo 1990 godina.
straciite. Prvite zapi{ani zborovi mu bile so partizanite.
Prviot pluralisti~ki pretsedatel be{e Ilija Dimoski -
Podolgo vreme prilepskiot op{tinskiot odbor go vodel [atoro. Mandatot go dobi so VMRO DPMNE na lokalnite iz-
kru{ev~anecot Xoxa Nikoloski. Toj go osovremenil gradot so bori. Negovite 33 odbornici go izbraa da bide pretsedatel na
rabotilnici, posle fabriki kade se vrabotile pove}e lu|e. Sobranieto. Sekoga{ optimisti~ki vele{e deka "te{ko e, no
Toj go otvori i bulevarot. Iako ne bil od prilep~anec, bil ima izlez". Be{e transparenten, osobeno pri nedostigot na voda
primen od gra|anite. Go sakale oti, gradot se doteruval. Bil
qubitel i afirmator na sportot, sportist. Bil zafaten za Beton za voda
spomeni~nite obele`ja.
Ilija Dimoski - [atorot ostavi traga so gotovnosta da
Prilep posebno go ,,obelodenil,, za grad Prvoborec i heroj go zabetonira glavniot ventil za voda za Ki~evo na siste-
pretsedatelot na odborot Risto Bunteski od Golemo Kowari. mot Stu~edni~a i negovata re{enost vodata da ja naso~i
Daren bil za pi{an zbor. Napi{al kniga za ^ento. samo kon Prilep vo ,,vodenata kriza,, na gradot vo 1991
godina. Negovite sorabotnici, odvaj go kandisale Dimoski
Vo 1965 godina pretsedatel na komunata stanal in`ener da ja povle~i nara~kata na kamionski mikser beton da se
Mate Risteski. Stopanstvoto dobilo mnogu stru~ni kadri. isturi vo glavnata razdelna {ahta na sistemot Studen~ica
Pretprijatijata dobile sovremena tehnologija. Se gradele kaj Ki~evo.
stanovi, ulici i mostovi. Podobreni bile uslovite vo pros-
vetata i zdravstvoto. na Prilep. Padna oti, negovite go ,,bele`aa,, deka {uruva so
"komunistite". Vo 1994 g. ja izbraa arhitektkata Violeta
Pretsedatel bil i in`ener Mate Volnaroski, skromen Poposka. Se pameti po izgradbata na trotoarite na ul. ,,Mo{a
~ovek od gradska zanaet~iska familija. Za negovo pretseda- Pijade,, i za poddr`uva~ na privatnata inicijativa. Ne kurtuli,
telstvuvawe do{ol Tito vo Prilep. Posvetuval vnimanie na iako be{e liberalka i simpatizerka na VMRO - DPMNE. Za kuso,
transparentnosta na Sobranieto. ^esto kontaktiral so vo gradona~alni~kata fotelja sedna Ratko Andreeski. Bez
gra|anite. Bil komunikativen, zagovornik za demokratizacija, podolga {ansa da se poka`i, oti mandatot ne mu be{e nitu edna
odnosno decentralizacija. Iniciral red po naplivot na divo godina, go prepoznavaa samo kako umeren ~ovek.
gradewe. So nego trgnala gradbata na bolnicata.
Me|u Dimko Kokaroski od SDSM i Gligur Ivanoski od VMRO
Vo 1969 godina V.D. pretsedatel bil Borka Jordanoski - -DPMNE, gra|anite se opredelija so tesen rezultat za Ivanoski
direktor na Pivarnicata. na lokalnite izbori vo 1996 godina. Elektroin`enerot zamina
na po~etokot od noviot milenium.
Na po~etokot na sedumdesettite Andon To{eski e izbran
za pretsedatel. Po nego do{ol Blagoja Kozar. Toga{ bil ras- Doktorot Sa{o Pirganoski od SDSM se zalo`i za pristoen
pi{an referendum za integracija na zemjodelstvoto i trgnala `ivot i vra}awe na stariot sjaj na gradot. Rabote{e na grantot
gradbata na kanalizacijata. od KFV germanskata banka za Prilep za rekonstrukcija na
vodovodnata mre`a. Toa {to Pirganoski go sonuva{e, go trgna
Voda za piewe da se nosi od Studen~ica pobaral @ivko Marjan Risteski od 2005 g.. Ja aktivira rekonstrukcijata na
vodovodnata mre`a i ja dovr{i fontanata kaj Komercijalna
Banka, po~nata od Pirganoski. Vo mandatite od 12 godini go
pretvori gradot vo moderna urbana sredina i postavi standard
za menaxirawe so grad. Vo 2017 godina go nasledi ortopedot
Ilija Jovanoski. Pove}e od polovinata od mandatot go mina vo
borba so koronata. Na pove}e od polovina od mandatot e aktuel-
niot gradona~alnik Bor~e Jov~eski.
g. Site "TATKOVCI”
na Prilep
od esnafot, doma}in. Magdeski. Po~nale pove}e komunalni zafati. Bil vozdr`an
Mu zaginale sin i } ~ovek, malku zboruval, a mnogu rabotel. So nego se donel dene{-
erka vo NOB. niot amblem na Prilep, vo kreacija na Maksim Dimanoski, a
Tito go odlikuva gradot so Orden"Naroden heroj". Bil uporen za
Po nego e trizloma- dogradbata na domot za starite, bolnicata, domot na kulturata.
lecot Mile Dimeski - Po referendumot za samopridones za voda za piewe, vo 1978 go-
Koke. Toj bil u~esnik dina trgna izgradbata na sistem za snabduvawe so voda, Stu-
vo napadot na u~asta- den~ica, a Magdeski dobi u{te eden mandat
kot. Imal vonredno dr-
`ewe vo zatvorot i po In`enerot Mihajlo Atanasoski go prezede gradot vo 1982
toa pak se priklu~uva godina. Go zameni Traj~e Lazareski. Dimitar Spirkoski bil
vo NOB. tatko na gradot od 1986 godina. In`enerot Dragan Janu{oski
stanal negov naslednik vo 1988 godina so prvite socijalisti~ki
Pretsedatelot Koce {trajkovi. Janu{oski ,,na~ekal,, slo`en period, ispolnet so
Jovanoski - Solunski bil tutunski rabotnik. Podolgo se enormno zgolemuvawe na cenite na vitalnite `ivotni proizvodi
zadr`al vo Tutunskiot kombinat pred osloboduvaweto. U~est- i opa|awe na `ivotniot standard. Naj`estoko go po~uvstvuva
vuval vo {trajkot na monopolskite rabotnici i vo demon- nedostigot na voda vo 1990 godina.
straciite. Prvite zapi{ani zborovi mu bile so partizanite.
Prviot pluralisti~ki pretsedatel be{e Ilija Dimoski -
Podolgo vreme prilepskiot op{tinskiot odbor go vodel [atoro. Mandatot go dobi so VMRO DPMNE na lokalnite iz-
kru{ev~anecot Xoxa Nikoloski. Toj go osovremenil gradot so bori. Negovite 33 odbornici go izbraa da bide pretsedatel na
rabotilnici, posle fabriki kade se vrabotile pove}e lu|e. Sobranieto. Sekoga{ optimisti~ki vele{e deka "te{ko e, no
Toj go otvori i bulevarot. Iako ne bil od prilep~anec, bil ima izlez". Be{e transparenten, osobeno pri nedostigot na voda
primen od gra|anite. Go sakale oti, gradot se doteruval. Bil
qubitel i afirmator na sportot, sportist. Bil zafaten za Beton za voda
spomeni~nite obele`ja.
Ilija Dimoski - [atorot ostavi traga so gotovnosta da
Prilep posebno go ,,obelodenil,, za grad Prvoborec i heroj go zabetonira glavniot ventil za voda za Ki~evo na siste-
pretsedatelot na odborot Risto Bunteski od Golemo Kowari. mot Stu~edni~a i negovata re{enost vodata da ja naso~i
Daren bil za pi{an zbor. Napi{al kniga za ^ento. samo kon Prilep vo ,,vodenata kriza,, na gradot vo 1991
godina. Negovite sorabotnici, odvaj go kandisale Dimoski
Vo 1965 godina pretsedatel na komunata stanal in`ener da ja povle~i nara~kata na kamionski mikser beton da se
Mate Risteski. Stopanstvoto dobilo mnogu stru~ni kadri. isturi vo glavnata razdelna {ahta na sistemot Studen~ica
Pretprijatijata dobile sovremena tehnologija. Se gradele kaj Ki~evo.
stanovi, ulici i mostovi. Podobreni bile uslovite vo pros-
vetata i zdravstvoto. na Prilep. Padna oti, negovite go ,,bele`aa,, deka {uruva so
"komunistite". Vo 1994 g. ja izbraa arhitektkata Violeta
Pretsedatel bil i in`ener Mate Volnaroski, skromen Poposka. Se pameti po izgradbata na trotoarite na ul. ,,Mo{a
~ovek od gradska zanaet~iska familija. Za negovo pretseda- Pijade,, i za poddr`uva~ na privatnata inicijativa. Ne kurtuli,
telstvuvawe do{ol Tito vo Prilep. Posvetuval vnimanie na iako be{e liberalka i simpatizerka na VMRO - DPMNE. Za kuso,
transparentnosta na Sobranieto. ^esto kontaktiral so vo gradona~alni~kata fotelja sedna Ratko Andreeski. Bez
gra|anite. Bil komunikativen, zagovornik za demokratizacija, podolga {ansa da se poka`i, oti mandatot ne mu be{e nitu edna
odnosno decentralizacija. Iniciral red po naplivot na divo godina, go prepoznavaa samo kako umeren ~ovek.
gradewe. So nego trgnala gradbata na bolnicata.
Me|u Dimko Kokaroski od SDSM i Gligur Ivanoski od VMRO
Vo 1969 godina V.D. pretsedatel bil Borka Jordanoski - -DPMNE, gra|anite se opredelija so tesen rezultat za Ivanoski
direktor na Pivarnicata. na lokalnite izbori vo 1996 godina. Elektroin`enerot zamina
na po~etokot od noviot milenium.
Na po~etokot na sedumdesettite Andon To{eski e izbran
za pretsedatel. Po nego do{ol Blagoja Kozar. Toga{ bil ras- Doktorot Sa{o Pirganoski od SDSM se zalo`i za pristoen
pi{an referendum za integracija na zemjodelstvoto i trgnala `ivot i vra}awe na stariot sjaj na gradot. Rabote{e na grantot
gradbata na kanalizacijata. od KFV germanskata banka za Prilep za rekonstrukcija na
vodovodnata mre`a. Toa {to Pirganoski go sonuva{e, go trgna
Voda za piewe da se nosi od Studen~ica pobaral @ivko Marjan Risteski od 2005 g.. Ja aktivira rekonstrukcijata na
vodovodnata mre`a i ja dovr{i fontanata kaj Komercijalna
Banka, po~nata od Pirganoski. Vo mandatite od 12 godini go
pretvori gradot vo moderna urbana sredina i postavi standard
za menaxirawe so grad. Vo 2017 godina go nasledi ortopedot
Ilija Jovanoski. Pove}e od polovinata od mandatot go mina vo
borba so koronata. Na pove}e od polovina od mandatot e aktuel-
niot gradona~alnik Bor~e Jov~eski.
