Page 9 - Неделник Зенит број 785
P. 9
INTERVJU 23 fevruari 2024 9
ATEL NA UO NA REGIONALNATA STOPANSKA KOMORA - PRILEP
IRAWE
SKITE
RI ZA
AZVOJ
оски се потпретседатели на
ра
razvoj na svojata nedvi`nost. Po zavr{uvawe na
javnata anketa, toga{ odi na ponatamo{na izra
botka, pa pot oa na odobruvawe vo Ministers tvoto
za transport i vrski, pa povtorno na javna anketa
kaj gra|anite kako finalna verzija i na kraj is Lidija Sugareska od Regionalna stopanska komora, potpretsedatelot Irena Jakimoska i
tiot }e se najde na usvojuvawe pred sovetnicite. pretsedatelot Nikola Marinovski
Procedurata e dolga i dokolku gi motivirame
slu`bite pobrzo da si ja vr{at rabotata ima mo` li~en stav i stavot na stopanstvenicite deka za sorabotka }e mo`at me|usebno da kontakti-
nost i pob rzo da se donesi ovoj DUP. preku uvoz na rabotna sila mo`e da se ubla`i raat. Na~elno dogovorena e poseta od na{a
ovaa situacija, koj toga{ ne be{e prifaten od gra strana nekade vo sredinata na april. Do toga{
Kako {to ka`av , kako ~len na sovetot sek ako |anite, no denes se gleda deka bila cel osno vo }e se sreduvaat detalite okolu sorabotkata.
dopolnitelno }e se zalagam ovie detalni plano pravo i taa tema ve}e samite gra|ani ja eksploati-
vi koi gi opfa}aat stopanskite subjekti da dob i raat pove}e otkolku stopanstvenicite. I ovaa Za `enskoto pretpriemni{tvo, koi se
jat na dinamika i pobrzo da se donesuvaat. ideja odi te{ko zaradi zakonski pre~ki. form ite na poddr{ka?
Kako da se nadmine nedostigot na rabotna Na{ite nade`i i ponatamu generalno }e se Kapitalot, a i komorata ne prepoznavaat
sila i nosi li rezultati dualnoto obrazova temelat kon dualnoto obrazovanie i da gi ubed- ma{ko i `ensko pretpriemni{tvo. @enite se
nie? ime na{ite mladi da ostanat vo na{iot grad. Toa ramnopraven partner i do denes barem jas ne
e na{ata misija. Ne samo zaradi rabotnata sila, mam po~uvstvuvano deka nekoj stopanstvenik
Bi sakal ova pra{awe da go odgovoram preku tuku i od ekonomski aspekt. Tie se idnite konzu- ima problem {to nekoja `ena se nao|a na ~elo
eden li~en primer. Koga sredno{kolcite soglas- menti na celokupnite proizvodi i uslugi koi gi na druga kompanija ili institucija. Naprotiv,
no dualnoto obrazovanie obavuvaat prakti~na proizveduvaat mikro i malite pretprijatija, za na{ata komora ja vode{e dosta uspe{na `ena
nastava , eden od nivnite ~asovi e da napi{at naet~iite, individualnite zemjodelci i taka na vo izminatite 5 godini i koja za na{a sre}a i
avt obiografija i da odigraat edna simulacija na tamu. Sekako uvozot na rabotna sila stoi kako ponatamu }e prodol`i da raboti vo komorata
intervju za rabota kaj rabotodava~. Koga jas li~no opcija, no vo ovoj moment toa se pravi samo vo is kako potpretsedatel. Vo ovoj moment mo`am da
sproveduvav takvi intervjua so u~enicite , bev klu~itelni slu~aji. vi nabrojam desetici hrabri i usp e{ni `eni od
dlaboko razo~aran deka 90 % od niv , sopstvenata na{iot grad koi do denes ne pob arale poseben
idnina ja gledaat ili nadvor od dr`ava ili vo Sorabotkata na Regionalnata stopanska ko tretman od nas ma`ite samo zatoa {to se `eni.
najblaga varijanta nadvor od na{iot grad. Od toa mora so Bitola, regionot i po{iroko. Najveni Tie se ramnopravni so nas vo sekoj pogled.
dobiv slika deka nie so dualnoto obrazovanie e poseta za Turcija i sli~no?
samo podobro gi spremame decata i pobrzo gi is Patnata infrastrukturata e seriozen
pra}ame nadvor. Dopolnitelno, pogolemiot del Sorabotkata so Regionalnata komora od Bi problem. O~ekuvawa i vetuvawa?
od niv i voop{to ne se zainteresirani da rabotat tola sekoga{ bila odli~na , pa taka i }e prodol
strukata koja samite ja izbrale za svoja pro- `ime. Preku najrazli~ni proekti za pograni~ni Regionalnata stopanska komora so sedi{te
fesija. Pogolemite stopanski subjekti se prinu sorabotki i me|uop{tinski sorabotki }e se tru- vo Prilep bez isklu~ok na site sostanoci do
deni da stipendiraat i ve}e stipend iraat u~eni- dime da go jakneme kapacitetot i ponudata na denes so bilo koja centralna vlast go istaknu-
ci za zavr{uvawe na fakulteti, no nemaat golema na{ite dva regioni. Ve}e ja obnovivme komunika va baraweto za avtopatsko povrzuvawe na
garancija deka stipendiranite u~enici }e ostanat cijata so komorata vo Tire, Turcija koja broi Prilep so Veles preku Derven ili Babuna. Do
vo nivnite kompanii. Ili i da ostanat toa e na pove}e od 1800 ~lenki. Isprativme spisok so denes, nemame naideno na razbirawe. Uspeavme
rok do 5 godini. jasni kontakt detali od ~lenkite na na{ata komo- da dobieme poddr{ka i od reginalnata komora
ra i vo ovoj moment go o~ekuvame nivniot spisok vo Bitola za ovaa rabota, no na kraj dobivme
Na{iot dosega{en pretsedatel g-|a Irena Ja od nivnite ~lenki. Potoa, }e bide ispraten do avtopat pome|u Prilep i Bitola koj seu{te ne e
kimoska u{te pred 2 godini go prenese svojot na{ ite ~lenki i site koi imaat odreden interes zapo~nat. Se nadevame na brza realizacija i
pu{tawe vo promet na ekspresniot pat preku
Pletvar, koj vo ovoj moment deluva kako nekoe
preodno, no ne i trajno re{enie. Isto taka, mo
[to dobiva sekoj ~len vo rame da istakneme deka pod najitno potrebni
se investicii i vo `elezni~kiot soobra}aj i
asocijacijata? pu{tawe vo promet na prugata kon grani~niot
premin Mexitlija. Nie vetuvawa po ovie pra
Preku ~lenstvoto vo komorata najprvin se dobiva prepoznatlivost. Taa pretstavuva zdru`en glas na {awa ne mo`eme da dademe, sepak patnata in
frastruktura ja gradi dr`avata, no }e gi isko-
edna od najva`nite, ako ne i najva`nata granka vo edno op{testvo, a toa e stopanstvoto. So samoto ~len- ristime ovie parlamentarni izbori da iznu-
stvo i preku diskusiite koi se vodat na samite sednici, istaknuvaweto na svoite problemi, spodeluvawe dime nekoe vetuvawe, vo toj pravec.
na idei za re{avawe na problemi, idei za zaedni~ki razvoj, pristap od fondovi i sli~no, sekoja ~lenka
mo`e da doprinese dodatna vrednost najprvin kon svojata kompanija, kako i kon ostanatite kompanii.
ATEL NA UO NA REGIONALNATA STOPANSKA KOMORA - PRILEP
IRAWE
SKITE
RI ZA
AZVOJ
оски се потпретседатели на
ра
razvoj na svojata nedvi`nost. Po zavr{uvawe na
javnata anketa, toga{ odi na ponatamo{na izra
botka, pa pot oa na odobruvawe vo Ministers tvoto
za transport i vrski, pa povtorno na javna anketa
kaj gra|anite kako finalna verzija i na kraj is Lidija Sugareska od Regionalna stopanska komora, potpretsedatelot Irena Jakimoska i
tiot }e se najde na usvojuvawe pred sovetnicite. pretsedatelot Nikola Marinovski
Procedurata e dolga i dokolku gi motivirame
slu`bite pobrzo da si ja vr{at rabotata ima mo` li~en stav i stavot na stopanstvenicite deka za sorabotka }e mo`at me|usebno da kontakti-
nost i pob rzo da se donesi ovoj DUP. preku uvoz na rabotna sila mo`e da se ubla`i raat. Na~elno dogovorena e poseta od na{a
ovaa situacija, koj toga{ ne be{e prifaten od gra strana nekade vo sredinata na april. Do toga{
Kako {to ka`av , kako ~len na sovetot sek ako |anite, no denes se gleda deka bila cel osno vo }e se sreduvaat detalite okolu sorabotkata.
dopolnitelno }e se zalagam ovie detalni plano pravo i taa tema ve}e samite gra|ani ja eksploati-
vi koi gi opfa}aat stopanskite subjekti da dob i raat pove}e otkolku stopanstvenicite. I ovaa Za `enskoto pretpriemni{tvo, koi se
jat na dinamika i pobrzo da se donesuvaat. ideja odi te{ko zaradi zakonski pre~ki. form ite na poddr{ka?
Kako da se nadmine nedostigot na rabotna Na{ite nade`i i ponatamu generalno }e se Kapitalot, a i komorata ne prepoznavaat
sila i nosi li rezultati dualnoto obrazova temelat kon dualnoto obrazovanie i da gi ubed- ma{ko i `ensko pretpriemni{tvo. @enite se
nie? ime na{ite mladi da ostanat vo na{iot grad. Toa ramnopraven partner i do denes barem jas ne
e na{ata misija. Ne samo zaradi rabotnata sila, mam po~uvstvuvano deka nekoj stopanstvenik
Bi sakal ova pra{awe da go odgovoram preku tuku i od ekonomski aspekt. Tie se idnite konzu- ima problem {to nekoja `ena se nao|a na ~elo
eden li~en primer. Koga sredno{kolcite soglas- menti na celokupnite proizvodi i uslugi koi gi na druga kompanija ili institucija. Naprotiv,
no dualnoto obrazovanie obavuvaat prakti~na proizveduvaat mikro i malite pretprijatija, za na{ata komora ja vode{e dosta uspe{na `ena
nastava , eden od nivnite ~asovi e da napi{at naet~iite, individualnite zemjodelci i taka na vo izminatite 5 godini i koja za na{a sre}a i
avt obiografija i da odigraat edna simulacija na tamu. Sekako uvozot na rabotna sila stoi kako ponatamu }e prodol`i da raboti vo komorata
intervju za rabota kaj rabotodava~. Koga jas li~no opcija, no vo ovoj moment toa se pravi samo vo is kako potpretsedatel. Vo ovoj moment mo`am da
sproveduvav takvi intervjua so u~enicite , bev klu~itelni slu~aji. vi nabrojam desetici hrabri i usp e{ni `eni od
dlaboko razo~aran deka 90 % od niv , sopstvenata na{iot grad koi do denes ne pob arale poseben
idnina ja gledaat ili nadvor od dr`ava ili vo Sorabotkata na Regionalnata stopanska ko tretman od nas ma`ite samo zatoa {to se `eni.
najblaga varijanta nadvor od na{iot grad. Od toa mora so Bitola, regionot i po{iroko. Najveni Tie se ramnopravni so nas vo sekoj pogled.
dobiv slika deka nie so dualnoto obrazovanie e poseta za Turcija i sli~no?
samo podobro gi spremame decata i pobrzo gi is Patnata infrastrukturata e seriozen
pra}ame nadvor. Dopolnitelno, pogolemiot del Sorabotkata so Regionalnata komora od Bi problem. O~ekuvawa i vetuvawa?
od niv i voop{to ne se zainteresirani da rabotat tola sekoga{ bila odli~na , pa taka i }e prodol
strukata koja samite ja izbrale za svoja pro- `ime. Preku najrazli~ni proekti za pograni~ni Regionalnata stopanska komora so sedi{te
fesija. Pogolemite stopanski subjekti se prinu sorabotki i me|uop{tinski sorabotki }e se tru- vo Prilep bez isklu~ok na site sostanoci do
deni da stipendiraat i ve}e stipend iraat u~eni- dime da go jakneme kapacitetot i ponudata na denes so bilo koja centralna vlast go istaknu-
ci za zavr{uvawe na fakulteti, no nemaat golema na{ite dva regioni. Ve}e ja obnovivme komunika va baraweto za avtopatsko povrzuvawe na
garancija deka stipendiranite u~enici }e ostanat cijata so komorata vo Tire, Turcija koja broi Prilep so Veles preku Derven ili Babuna. Do
vo nivnite kompanii. Ili i da ostanat toa e na pove}e od 1800 ~lenki. Isprativme spisok so denes, nemame naideno na razbirawe. Uspeavme
rok do 5 godini. jasni kontakt detali od ~lenkite na na{ata komo- da dobieme poddr{ka i od reginalnata komora
ra i vo ovoj moment go o~ekuvame nivniot spisok vo Bitola za ovaa rabota, no na kraj dobivme
Na{iot dosega{en pretsedatel g-|a Irena Ja od nivnite ~lenki. Potoa, }e bide ispraten do avtopat pome|u Prilep i Bitola koj seu{te ne e
kimoska u{te pred 2 godini go prenese svojot na{ ite ~lenki i site koi imaat odreden interes zapo~nat. Se nadevame na brza realizacija i
pu{tawe vo promet na ekspresniot pat preku
Pletvar, koj vo ovoj moment deluva kako nekoe
preodno, no ne i trajno re{enie. Isto taka, mo
[to dobiva sekoj ~len vo rame da istakneme deka pod najitno potrebni
se investicii i vo `elezni~kiot soobra}aj i
asocijacijata? pu{tawe vo promet na prugata kon grani~niot
premin Mexitlija. Nie vetuvawa po ovie pra
Preku ~lenstvoto vo komorata najprvin se dobiva prepoznatlivost. Taa pretstavuva zdru`en glas na {awa ne mo`eme da dademe, sepak patnata in
frastruktura ja gradi dr`avata, no }e gi isko-
edna od najva`nite, ako ne i najva`nata granka vo edno op{testvo, a toa e stopanstvoto. So samoto ~len- ristime ovie parlamentarni izbori da iznu-
stvo i preku diskusiite koi se vodat na samite sednici, istaknuvaweto na svoite problemi, spodeluvawe dime nekoe vetuvawe, vo toj pravec.
na idei za re{avawe na problemi, idei za zaedni~ki razvoj, pristap od fondovi i sli~no, sekoja ~lenka
mo`e da doprinese dodatna vrednost najprvin kon svojata kompanija, kako i kon ostanatite kompanii.
