Page 8 - Неделник Зенит број 785
P. 8
enit INTERVJU
D - R NIKOLA MARINOVSKI, NOV PRETSEDA

DIGITALIZI
NA ZAKONS
PROCEDU

POBRZ RA

Prilepskite stopanstvenici za prv ~ovek Na­{iot predizvik }e bide da napravime {to l Ирена Јакимоска и Сашко Самарџио
na biznis zaednicata go izbraa D-r Nik­­ o­ pogolema promocija na na{iot region kako vo zemja- УО на Регионалната стопанскка комор
la Marinovski, koj vo sledniot 5 godi{en va taka i vo stranstvo. Dopolnitelno }e vosposta­
period }e bide pretsedatel na Upravniot vime posigurna i partnerska sorabotka so site za nosewe na pokvalitetni re{enija.
od­bor na mestoto od dosega{niot pretsedatel, organi na dr`avna i lokalna vlast za da mo`­­­ eme Dopolnitelno se redovnite izmeni na za­­
Irena Jakimoska. polesno i pobrzo da gi re{avame problemite na
na{ite stopanstvenici. konite. Nie imame tolku mnogu zakoni na broj
- Koj e predizvikot i koja e vizijata? {to ne e mo`no eden stopanstvenik site da gi
Stopanstvoto ve}e podolg period se soo~u- Biznis sektorot go ko~at pove}e nere{eni poz­nava. A od druga strana, sekoja inspekciska
va so najrazli~ni krizi. Nekoi, po sektori, no zak­­ onski, administrativni i tehni~ki sostojbi kontrola bez razlika od koja priroda, predvidu-
nekoi i zaedni~ki za site stopanski subjekti. vo dr`avava i op{tinava. Koi se najgolemite va golemi pari~ni kazni kako na pravnoto lice
Od zaedni~kite, mo`e da se izdvojat KOVID probl­­ emi, so {to se soo~uvate? taka i na upravitelite. Nekoi raboti mora da se
krizata, energetskata kriza, kako i krizata so menuvaat i vo toj pravec. Se razbira nie }e dos­
nemaweto dovolno kvalifikuvana rabotna si­­ Nekoi ve}e gi spomenav. Obemnite zakonski tavuvame vakvi predlozi do soodvetnite vlasti
la. Dodeka, dopolnitelno po sektori vo izmi­ proc­eduri za najrazli~ni ne{ta traat so meseci, i }e gi iskoristime narednite izbori, pri na­­
nat­iot period gi imame problemite vo sek- ako ne i so godini. Mora da se obidime da gi akcen- {ite sredbi so politi~arite da im gi predo~­ ime
torite za hrana, konditorski uslugi, trgovija tirame ovie to~ki do nadle`nite vlasti za pobrza na{ite viduvawa i na{ite idei.
so proizvodi na hrana i sli~no. Samata eko­ usluga. Nasekade vo zapadno evrospkite dr`avi
nom­ska kriza, i merkite koi gi donese Vladata naj­g­olemiot procent od ovie administrativni Kako ~len na Sovetot na op{tinata, imat­ e
so cel za~uvuvawe na standardot na gra|anite pre~k­­ i se digitalizirani i mnogu lesno se dvi`at. podneseno inicijativi za donesuvaw­ e na novi
i direktnata intervencija preku zamrznuvawe Nie seu{te ~ekame potpis od nekoj slu`benik koj go detalni urbanisti~ki planovi. Kolku se
na cenite na odredeni prehranbreni proizvo- ~ekame da se vrati od godi{en odmor, ili pe~at za problem, postoi li raspolo`enie i dali e
di, gi naru{ija vospostavenite biznis prakti- nekoj dokument ili sli~no. Se razbira deka ima vomo`no stopanstvenicite da in­vestiraat vo
ki i normalnoto planirawe na profitot i in­­ ~es­ni isklu~oci. noviot Generalen urbanisti~ki plan?
vestic­iite vo idnina. Dopolnitelno, ekonom­
skata kriza predizvika inflatorni dvi`ewa Morame da gi ubedime zakonodavcite deka pri Na lokalno nivo ve}e edna dekada kako {to
koi go namalija industriskoto proizvodstvo vo noseweto na izmeni i promeni na zakonski re{eni- site znaeme imame zabaven urbanizam. Nema
na­{­ iot region. Od druga strana, pristapot do ja treba najprvin da otvorat {to po{iroka debata praven subjekt koj ne se `ali za sporite i dolgi
sve` kapital od bankite za novi investicii administrativni proceduri za izd­­ avawe na doz-
dop­­ olnitelno se ote`na preku zgolemuvaweto Koj e Nikola voli za gradbi. Dopolnitelno imame star i ner-
na kamatnite stapki. I red drugi raboti. Re­­ Marinovski? azvoen GUP koj ne soodvestvuva na barawata na
gionalnata komora vo Prilep gi opfa}a i op{- stopanstvoto, a koj e osnova za idno planirawe
tinite Krivoga{tani , Dolneni i Kru{evo. Taa Roden vo Prilep vo 1983 godina. O`en­et. odnosno za izrabotka na novi detalni urbanis-
e komora koja ima ostvareno sorabotka so 17 Tatko na 3 deca . Obrazovanieto e steknato vo ti~ki planovi. Kako ~len na Sovetot na na{iot
drugi komori nadvor od na{ata dr`ava. Poradi Prilep i nadvor od Mak­­edonija. Po vokacija grad Prilep, a isto taka i kako ~len na komisija-
navedenite problemi, so pogolemiot del od Doktor na ekonoms­ki nauki od 2016 godina, dok- ta za urb­­anizam kontinuirano gi naglasuvam
niv, komunikacijata e namalena, no ve}e po~­ toriral na Ekonomskiot Institut vo Skopje. ovie problemi vo interes na stopanstvoto. Isto
navme da ja obnovuvame. Vo poslednive godini Rabot­no iskustvo pove}e od 20 godini i site vo taka, ve}e imav i podneseno 4 inicijativi za
dosta uspe{ni firmi koi poteknuvaat od na{a- privaten sektor. ^len na Rotari klub Prilep. izrabotka na DUP vo interes na stopanski sub­
ta op{tina i od pomalite op{tini se pretsta­ Te~no govori Angliski Jazik , a gi poznava i jek­ti koi ve}e se prifateni od sektorot ur­b­a­
vija na pazarot. Site tie, preku ~lenstvo vo Germanskiot i se slu`i so jazicite na porane{na nizam i sovetot na op{tinata.
kom­orata }e mo`at da se promoviraat vo re­­ Jugoslavija.
gionot i na stranskite pazari. Inicijativite za Biljana, Partizanka, Sov­
remen Dom i porane{nite magacini na Cen­­
tropromet ozna~uvaat deka pravnite subjekti po
privatna inicijativa mo`at da izrabotat nivni
predlog DUP kako tie zamisluvaat da izgledaat
ovie mesta soglasno nivnite potrebi, no sekako
prethodno da bidat usoglaseni so generalniot
urbanisti~ki plan za gradot. Ovoj detalen ur­­
banisti~ki plan 3.1 usvoen e od strana na sove-
tot vo Nacrt verzija. Naredno e, gra|anite i
pravnite subjekti koi imaat sopstvena nedvi`­
nost vo ovoj plan da ja sledat Javnata anketa
koja }e bide objavena na veb stranicata na Op­­
{tina Prilep i }e mo`at da dadat i svoi idei za
   3   4   5   6   7   8   9   10   11   12   13