Page 6 - Неделник Зенит број 785
P. 6
enit ZDRAVJE
NEMA
HOLESTEROL
OD JAJCA
Jajcata se nezamenliv izvor na protei- negovoto funkcionirawe. Va`en e za bre- INTERESNI FAKTI
ni. Sodr`at i vitamini i minerali. Dostapni menite `eni. Majkata koko{ka go prevrtuva jajceto
se celata godina. Em se korisni, em se vkus- okolu 50 pati dnevno da ne se zalepi `ol~ka-
ni, plus lesno se prigotvuvaat. Se konzumi- Proteinite vo jajcata gi sozdavaat i ta za lu{pata. Prose~nata koko{ka nese
raat kako jajca na oko ili vareni i se sovr- obnovuvaat kletkite vo organizmot. okolu 300 jajca godi{no, po~nuvaj}i od voz-
{ena balansirana hrana i zdrava dieta. U~estvuvaat vo gradbata na muskulite, rast od 19 nedeli. Produktivna e 12 meseci.
organite, ko`ata, kosata, antitelata i hor- Kako {to staree koko{kata, proizveduva
Bogati se so holin i se va`en izvor na monite. Jajcata se vbrojuvaat vo malkute pogolemi jajca. Jajcata so bela lu{pa se
proteini. Belkata e sostavena od okolu hrani {to sodr`at devet aminokiselini koi proizvod na koko{ki na koi dolniot mesest
85-90 otsto voda, 10-12 procenti belkovini i go snabduvaat kolku 80-100 gr. meso. @ol~ka- del od uvoto im e bel i imaat beli perduvi.
pod eden otsto jaglehidrati, masti i minera- ta sodr`i lutein i zeaksantin. Dvata anti- Koko{kite na koi ovie dva dela od teloto
li. Mastite vo belkata se polinezasiteni i oksidansi go podobruvaat zdravjeto na o~ite im se crveni, nesat jajca so kafeava lu{pa.
ne se {tetni. Vo belkata nema holesterol. i gi za{tituvaat od ultravioletovite zraci. Bojata ne e povrzana so kvalitetot ili vku-
Polovinata od sostavot na `ol~kata e voda. Vitaminot A, koj se sodr`i vo `ol~kata, sot. Nema razlika vo hranitelnite sostojki
Tretina se mastite, a belkovinite vo nea se koli~inski e mnogu pati pogolem vo leto, na jajcata so razli~na boja na lu{pata.
15-16 otsto. Vo `ol~kata se sodr`at i vita- otkolku vo zima. Najgolemoto jajce vo svetot imalo 5
minite A, D i E. Za razlika od belkata, vo `ol~ki. ^esto se nesat jajca so 2 `ol~ki. Tie
`ol~kata od jajceto ima holesterol. Okolu 2 Jajcata se sovr{ena hrana za balansir- se rezultat na brza ovulacija. Produkcija e
otsto od `ol~kata e holesterol. Toj ne e ana i zdrava dieta. Edno jajce sodr`i okolu na mladi koko{ki. Da ostanat sve`i jajcata
tolku opasen kako {to se smeta{e nekoga{. 70-80 kalorii. Bez problemi mo`e da bide se ~uvaat vo karton. Presno ili bajato jajce
Konsumiraweto na edno jajce dnevno ne go del od dietata. Lu|eto so vi{ok na kilo- se prepoznava ako vnimatelno se pu{tat vo
zgolemuva rizikot od srcevi zaboluvawa. grami mo`at da oslabat pobrzo ako prakti- sad so mlaka voda. Sve`oto vedna{ }e pro-
kuvaat pojadok so jajca. Zatoa tie se pri~ina padne na dnoto, a ne sve`oto plovi na povr-
Holinot vo jajcata go razviva mozokot i za gubeweto na te`ina. {inata na vodata.
Otnat nos za Luk vo rerna
edna minuta
Mo}ta na lukot e tolku silna, {to duri i po 24
Nosot mo`e da go odzatnate za pomalku od ~asa teloto reagira na ovaa hrana vo dietite za sla-
edna minuta, ako se izmiete spored slednite in- beewe ili kako priroden lek za le~ewe na odredeni
strukcii. Ve`bata e ednostavna, so di{ewe. bolesti.
Sednuvate na stolica i opu{tete se. Vo [to se slu~uva vo telo koga se jade pe~en luk?
tekot ve`bata, duri i po zavr{uvaweto, Vo prviot ~as lukot se vari i stanuva hrana za
teloto. Megu 2-4 ~as pomaga vo borba protiv slobod-
ustata se dr`i zatvorena. Toa e zadol- nite radikali i postoe~kite kletki na rak vo teloto.
`itelen uslov za uspe{no izveduvawe Me|u 4-6 ~as, metabolizmot po~nuva da ja gleda pred-
na ve`bata. Po`elno e da se vdi{uva niz nosta i go aktivira procesot za otstranuvawe na vi-
nos ili niz usta, ako ne mo`e poinaku. {okot na te~nost i gi topi skladiranite masti vo or-
Se zadr`uva zdivot, stisnuvaj}i go no- ganizmot. Me|u 6-7 ~as, antibakteriskite svojstva ja
sot so prstite. Poleka se mrda so gla- vr{at funkcijata protiv bakteriite po patuvaweto
niz krvotokot. Me|u 6-10 ~as, lukot ve}e gi {titi
vata. Vo ovaa faza ustata e zatvorena. kletki od oksidacija. Me|u 10-24 ~as, po~nuva dlabin-
Koga }e vi se posaka da se zeme voz- sko ~istewe, vklu~uvaj}i regulacija na nivoto na ho-
duh, prodol`uva zadr{kata na nosot lesterol, ~istewe na arteriite i za{titata od srcevi
problemi, namaluvawe i podobruvawe na nivoto na
stisnata i ponatamu se dvi`i so krvniot pritisok, zgolemuvawe na prirodnata za{ti-
glavata. Se prodol`uva dodeka ne ta i na rast na imunitetot;
se po~uvstvuva neprijatnost i neop- Lukot pomaga vo otstranuvawe na te{kite metali
hodnost da se zeme zdiv. Ne se pre- vo teloto, ja podobruva cvrstinata na koskite, go ot-
teruva da ne se pomodri. Treba da stranuva umorot, gi podobruva atletskite sposobnosti
se izdr`i kolku {to mo`e. Se pu{- i pomaga za dolgove~nosta na kletkite.
ta nosot i se vdi{uva dodeka ustata
i natamu e zatvorena. Eden dlabok
zdiv i slednite nekolku minuti pak
se di{e, mirno i spokojno, sedej}i
na stolica. Ako ima potreba, se pov-
toruva ve`bata.
Ova pomaga i na lu|eto koi
stradaat od hroni~ni problemi so
sinusite i polipi.
NEMA
HOLESTEROL
OD JAJCA
Jajcata se nezamenliv izvor na protei- negovoto funkcionirawe. Va`en e za bre- INTERESNI FAKTI
ni. Sodr`at i vitamini i minerali. Dostapni menite `eni. Majkata koko{ka go prevrtuva jajceto
se celata godina. Em se korisni, em se vkus- okolu 50 pati dnevno da ne se zalepi `ol~ka-
ni, plus lesno se prigotvuvaat. Se konzumi- Proteinite vo jajcata gi sozdavaat i ta za lu{pata. Prose~nata koko{ka nese
raat kako jajca na oko ili vareni i se sovr- obnovuvaat kletkite vo organizmot. okolu 300 jajca godi{no, po~nuvaj}i od voz-
{ena balansirana hrana i zdrava dieta. U~estvuvaat vo gradbata na muskulite, rast od 19 nedeli. Produktivna e 12 meseci.
organite, ko`ata, kosata, antitelata i hor- Kako {to staree koko{kata, proizveduva
Bogati se so holin i se va`en izvor na monite. Jajcata se vbrojuvaat vo malkute pogolemi jajca. Jajcata so bela lu{pa se
proteini. Belkata e sostavena od okolu hrani {to sodr`at devet aminokiselini koi proizvod na koko{ki na koi dolniot mesest
85-90 otsto voda, 10-12 procenti belkovini i go snabduvaat kolku 80-100 gr. meso. @ol~ka- del od uvoto im e bel i imaat beli perduvi.
pod eden otsto jaglehidrati, masti i minera- ta sodr`i lutein i zeaksantin. Dvata anti- Koko{kite na koi ovie dva dela od teloto
li. Mastite vo belkata se polinezasiteni i oksidansi go podobruvaat zdravjeto na o~ite im se crveni, nesat jajca so kafeava lu{pa.
ne se {tetni. Vo belkata nema holesterol. i gi za{tituvaat od ultravioletovite zraci. Bojata ne e povrzana so kvalitetot ili vku-
Polovinata od sostavot na `ol~kata e voda. Vitaminot A, koj se sodr`i vo `ol~kata, sot. Nema razlika vo hranitelnite sostojki
Tretina se mastite, a belkovinite vo nea se koli~inski e mnogu pati pogolem vo leto, na jajcata so razli~na boja na lu{pata.
15-16 otsto. Vo `ol~kata se sodr`at i vita- otkolku vo zima. Najgolemoto jajce vo svetot imalo 5
minite A, D i E. Za razlika od belkata, vo `ol~ki. ^esto se nesat jajca so 2 `ol~ki. Tie
`ol~kata od jajceto ima holesterol. Okolu 2 Jajcata se sovr{ena hrana za balansir- se rezultat na brza ovulacija. Produkcija e
otsto od `ol~kata e holesterol. Toj ne e ana i zdrava dieta. Edno jajce sodr`i okolu na mladi koko{ki. Da ostanat sve`i jajcata
tolku opasen kako {to se smeta{e nekoga{. 70-80 kalorii. Bez problemi mo`e da bide se ~uvaat vo karton. Presno ili bajato jajce
Konsumiraweto na edno jajce dnevno ne go del od dietata. Lu|eto so vi{ok na kilo- se prepoznava ako vnimatelno se pu{tat vo
zgolemuva rizikot od srcevi zaboluvawa. grami mo`at da oslabat pobrzo ako prakti- sad so mlaka voda. Sve`oto vedna{ }e pro-
kuvaat pojadok so jajca. Zatoa tie se pri~ina padne na dnoto, a ne sve`oto plovi na povr-
Holinot vo jajcata go razviva mozokot i za gubeweto na te`ina. {inata na vodata.
Otnat nos za Luk vo rerna
edna minuta
Mo}ta na lukot e tolku silna, {to duri i po 24
Nosot mo`e da go odzatnate za pomalku od ~asa teloto reagira na ovaa hrana vo dietite za sla-
edna minuta, ako se izmiete spored slednite in- beewe ili kako priroden lek za le~ewe na odredeni
strukcii. Ve`bata e ednostavna, so di{ewe. bolesti.
Sednuvate na stolica i opu{tete se. Vo [to se slu~uva vo telo koga se jade pe~en luk?
tekot ve`bata, duri i po zavr{uvaweto, Vo prviot ~as lukot se vari i stanuva hrana za
teloto. Megu 2-4 ~as pomaga vo borba protiv slobod-
ustata se dr`i zatvorena. Toa e zadol- nite radikali i postoe~kite kletki na rak vo teloto.
`itelen uslov za uspe{no izveduvawe Me|u 4-6 ~as, metabolizmot po~nuva da ja gleda pred-
na ve`bata. Po`elno e da se vdi{uva niz nosta i go aktivira procesot za otstranuvawe na vi-
nos ili niz usta, ako ne mo`e poinaku. {okot na te~nost i gi topi skladiranite masti vo or-
Se zadr`uva zdivot, stisnuvaj}i go no- ganizmot. Me|u 6-7 ~as, antibakteriskite svojstva ja
sot so prstite. Poleka se mrda so gla- vr{at funkcijata protiv bakteriite po patuvaweto
niz krvotokot. Me|u 6-10 ~as, lukot ve}e gi {titi
vata. Vo ovaa faza ustata e zatvorena. kletki od oksidacija. Me|u 10-24 ~as, po~nuva dlabin-
Koga }e vi se posaka da se zeme voz- sko ~istewe, vklu~uvaj}i regulacija na nivoto na ho-
duh, prodol`uva zadr{kata na nosot lesterol, ~istewe na arteriite i za{titata od srcevi
problemi, namaluvawe i podobruvawe na nivoto na
stisnata i ponatamu se dvi`i so krvniot pritisok, zgolemuvawe na prirodnata za{ti-
glavata. Se prodol`uva dodeka ne ta i na rast na imunitetot;
se po~uvstvuva neprijatnost i neop- Lukot pomaga vo otstranuvawe na te{kite metali
hodnost da se zeme zdiv. Ne se pre- vo teloto, ja podobruva cvrstinata na koskite, go ot-
teruva da ne se pomodri. Treba da stranuva umorot, gi podobruva atletskite sposobnosti
se izdr`i kolku {to mo`e. Se pu{- i pomaga za dolgove~nosta na kletkite.
ta nosot i se vdi{uva dodeka ustata
i natamu e zatvorena. Eden dlabok
zdiv i slednite nekolku minuti pak
se di{e, mirno i spokojno, sedej}i
na stolica. Ako ima potreba, se pov-
toruva ve`bata.
Ova pomaga i na lu|eto koi
stradaat od hroni~ni problemi so
sinusite i polipi.
