Page 2 - Неделник Зенит број 754
P. 2
. 4-5
2 Zenit PISMO
VO
USTAVOT I
GODINI @RTVI I
25 * Stavovite izneseni vo rubrikata "Pismo" se isklu~itelno stavovi na avtorite, no ne i na ureduva~kata politika na vesnikotul. "Andon Slabejko"XELATI
Tel. 048 / 417 705 Na~ekaa selo bez ku~iwa, pa sakaat da bidat i
dr`avotvorni i binacionalni. Bea i fa{isti, i ba
ul. "Bra}a Lameski" kamen magacin listi, i teroristi. Politi~ki manipulacii i prazni
zborovi. Zarem tolku zlo ima vo lu|eto. Ludost. Onie
Tel. 048 / 415 333 koi ubivaa da vladeat nad pokolenijata na `rtvite da
se slavat kako heroi.
Na konferencijata vo Versaj, po Prvata svetska
vojna, na masa be{e i `alna Makedonija. Italija ponu
di za Makedonija samo avtonomija. Anglija samo kul
turna avtonomija. Francija be{e protiv dvata predlo
ga. Solidarnata Francija koja ispra}a{e }ebiwa na
kutrite ju`noafrikanci zarazeni so difterija i vari
ola vera. So Versaj i Bukure{t, Makedonija be{e po
delena na tri dela. ^er~il ni{ane{e so napalm bombi
vo Belomorieto. I kako lozje bevme bereni ne edna{
vo godinata.
Formalnite deklaracii za poddr{ka nikoga{ ne
male te`ina za serioznost. Ostanuvale nekorisen
list hartija. Najdobar svedok e presudata na me|una
rodniot sud vo Hag, spored koja Grcija nema{e pravo da
bara promena na imeto. Presudata be{e besramno pres
koknata i prakti~no proglasena za ni{to`na. Zapadot
go zakla imeto vo Prespa vo 2018 godina i se izvr{i
apsolutno identitetsko bri{ewe na Makedoncite i
Makedonija. Go najdoa velepredavnikot Zaev. Stanavme
plen na stranska dominacija i doma{no moralno ras
pa|awe. Istorijata porano ili podocna, sekoga{ ja kaz
nuva lekoumnosta.
Liderite na Indija go izedna~uvaat nacionalniot
interes so moralnata ~esnost. Narodot vo Indija so
silata na svojata kultura ostana neproboen za strans
ki vlijanija.
Zarem na ~ovek ni{to ne mo`e da mu se dade, a da
ne mu se zeme ne{to drugo, mnogu pozna~ajno od dadeno
to. Kade e granicata me|u za~uvuvaweto na sopstvenata
vlast i onaa opstanokot na narodot. Evropa se nao|a vo
~ustvitelna faza ~ij ishod }e go progolta sekoj region
koj nema da u~estvuva vo nejzinoto oblikuvawe. Na
ivnoto e vleguvaweto vo stapica so barawe na tapija
na drugi dr`avi na makedonskiot identitet. Od ideja
ta za za{tita na malcinstvoto od mnozinstvoto, doj
dovme do klasi~na tiranija na malcinstvoto nad mno
zinstvoto. Makedonija }e se dovede do situacija da
finansira i pottiknuva antimakedonska kultura,
istorija i tradicija. Ironi~no, so zakonska obvrska za
negirawe na makedonskiot narod.
Najverojatno razbrale deka samo razgrabuvaweto i
izumiraweto na dr`avata e edinstvena trajna garanci
ja za nivniot opstanok. Mo`ebi e podobro nekoi raboti
da stojat v mesto, otkolku da odat vo pogre{na nasoka
bez vra}awe.
PRIM. DR. BLAGOJA (VASIL ) DAMESKI
Izdava: ”Zenit pres plus” DOO Prilep; Adresa na izdava~ot Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep , Adresa na na uredni{tvoto: Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep; Osnova~i
i upraviteli Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska , odgovorni urednici: Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska; Lektor Frosina Krsteska Mileva, Izleguva sekoj petok; Prviot
broj izleze na 2 maj 2008 g.; Ureduva: Redakciski kolegium; tel: ++389 48 550 140; www.zenit.mk; e-пошта: [email protected]; `smetka: 210070822900104, Tutunska banka A.D.Skopje;
D.br. 4021015529000; Pe~ati: PE^ATMK DOO, ul. Risto [i{kov br. 20, 1000 Skopje, Datum na pe~atewe: 6 juli 2023 g., Tira`: 1950
2 Zenit PISMO
VO
USTAVOT I
GODINI @RTVI I
25 * Stavovite izneseni vo rubrikata "Pismo" se isklu~itelno stavovi na avtorite, no ne i na ureduva~kata politika na vesnikotul. "Andon Slabejko"XELATI
Tel. 048 / 417 705 Na~ekaa selo bez ku~iwa, pa sakaat da bidat i
dr`avotvorni i binacionalni. Bea i fa{isti, i ba
ul. "Bra}a Lameski" kamen magacin listi, i teroristi. Politi~ki manipulacii i prazni
zborovi. Zarem tolku zlo ima vo lu|eto. Ludost. Onie
Tel. 048 / 415 333 koi ubivaa da vladeat nad pokolenijata na `rtvite da
se slavat kako heroi.
Na konferencijata vo Versaj, po Prvata svetska
vojna, na masa be{e i `alna Makedonija. Italija ponu
di za Makedonija samo avtonomija. Anglija samo kul
turna avtonomija. Francija be{e protiv dvata predlo
ga. Solidarnata Francija koja ispra}a{e }ebiwa na
kutrite ju`noafrikanci zarazeni so difterija i vari
ola vera. So Versaj i Bukure{t, Makedonija be{e po
delena na tri dela. ^er~il ni{ane{e so napalm bombi
vo Belomorieto. I kako lozje bevme bereni ne edna{
vo godinata.
Formalnite deklaracii za poddr{ka nikoga{ ne
male te`ina za serioznost. Ostanuvale nekorisen
list hartija. Najdobar svedok e presudata na me|una
rodniot sud vo Hag, spored koja Grcija nema{e pravo da
bara promena na imeto. Presudata be{e besramno pres
koknata i prakti~no proglasena za ni{to`na. Zapadot
go zakla imeto vo Prespa vo 2018 godina i se izvr{i
apsolutno identitetsko bri{ewe na Makedoncite i
Makedonija. Go najdoa velepredavnikot Zaev. Stanavme
plen na stranska dominacija i doma{no moralno ras
pa|awe. Istorijata porano ili podocna, sekoga{ ja kaz
nuva lekoumnosta.
Liderite na Indija go izedna~uvaat nacionalniot
interes so moralnata ~esnost. Narodot vo Indija so
silata na svojata kultura ostana neproboen za strans
ki vlijanija.
Zarem na ~ovek ni{to ne mo`e da mu se dade, a da
ne mu se zeme ne{to drugo, mnogu pozna~ajno od dadeno
to. Kade e granicata me|u za~uvuvaweto na sopstvenata
vlast i onaa opstanokot na narodot. Evropa se nao|a vo
~ustvitelna faza ~ij ishod }e go progolta sekoj region
koj nema da u~estvuva vo nejzinoto oblikuvawe. Na
ivnoto e vleguvaweto vo stapica so barawe na tapija
na drugi dr`avi na makedonskiot identitet. Od ideja
ta za za{tita na malcinstvoto od mnozinstvoto, doj
dovme do klasi~na tiranija na malcinstvoto nad mno
zinstvoto. Makedonija }e se dovede do situacija da
finansira i pottiknuva antimakedonska kultura,
istorija i tradicija. Ironi~no, so zakonska obvrska za
negirawe na makedonskiot narod.
Najverojatno razbrale deka samo razgrabuvaweto i
izumiraweto na dr`avata e edinstvena trajna garanci
ja za nivniot opstanok. Mo`ebi e podobro nekoi raboti
da stojat v mesto, otkolku da odat vo pogre{na nasoka
bez vra}awe.
PRIM. DR. BLAGOJA (VASIL ) DAMESKI
Izdava: ”Zenit pres plus” DOO Prilep; Adresa na izdava~ot Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep , Adresa na na uredni{tvoto: Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep; Osnova~i
i upraviteli Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska , odgovorni urednici: Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska; Lektor Frosina Krsteska Mileva, Izleguva sekoj petok; Prviot
broj izleze na 2 maj 2008 g.; Ureduva: Redakciski kolegium; tel: ++389 48 550 140; www.zenit.mk; e-пошта: [email protected]; `smetka: 210070822900104, Tutunska banka A.D.Skopje;
D.br. 4021015529000; Pe~ati: PE^ATMK DOO, ul. Risto [i{kov br. 20, 1000 Skopje, Datum na pe~atewe: 6 juli 2023 g., Tira`: 1950
