Page 2 - Неделник Зенит број 739
P. 2
. 4-5
2 Zenit MISTERIJA
DRAGOCENI KAMEWA VO PRILEPSKO
Rubinot od Sivec
Makedonskiot rubin, pa i del od paktni rozevi par~iwa vo vnatre{ kuvaat rubini. Najaktuelna e grada
prilepskiot zelen i rozev rubin nosta na mermernite blokovi. Poja cijata na rubinite vo grupata na ko
od rudnikot za mermer Sivec se del vata ne nai{la na voodu{evuvawe, rundite vo odnos na bojata.
od kolekcijata so nakit na holivud tuku bila definirana kako maana vo
skite akterki Deril Hana i Ketrin vnatre{nosta na mermerot. Rubinot ima tvrdina 9 spored Mo
Denev. Makedonskiot dragocen kamen sovata skala, vedna{ zad dijamantot
e vgraden vo krstot na Papata Be I den denes, rozevite par~iwa na 10 tata pozicija. Golemata tvr
nedikt 16 i na Papata Francisko. Vo zavr{uvaat kako {kart vo otpadot. dina e edna od pova`nite fizi~ki
zbirkite go ima i Emirot od Katar i Rabotnicite ~esto, osobno po do`d karakteristiki {to ovozmo`uva ru
u{te mnogu imiwa od kulturniot i pronao|aat razli~ni golemini matni, binot da se koristi kako materijal
op{testveniot `ivot. zeleni par~iwa, i se prodavaat po za izrabotka na nakit. Karakteris
juvelirnicite vo zemjava. Vo zavis ti~no za site prirodni rubini e toa
Malku dr`avi se gordeat so nao nost od bistrinata, cenata e poviso {to ~esto imaat razni primesi. Tak
|ali{ta na skapoceni kamewa. Vo ka. Svetkaat i rozevi, violetovi i vata karakteristika ne e nedosta
Evropa re~isi ne postoi zemja vo koja sini primeroci bez kristalni formi tok, tuku argument {to ja doka`uva
ima registrirano pojava na prirodni na povr{inata. avtenti~nosta. Ubavinata e vo neso
skapoceni kamewa od povisok rang. vr{enosta, duri i kaj dijamantite.
Zatoa se postavuva pra{aweto dali Mineralot korund poteknuva od Imperfekcijata ja poka`uva du{ata
e mo`no Makedonija da e edinstveno po~etokot na sozdavaweto na plane na skapoceniot kamen.
nao|ali{te na presti`niot rubin vo tava, pa sé do pred 600 milioni godi
Evropa? ni. Vo 2000 godina, prva nau~na ins Koga e doka`ano deka makedonski
titucija {to go doka`ala postoewe ot rubin go ima, toa trebalo da se
Pred eden vek germanskiot geolog to na korundot bila laboratorija vo gleda kako nacionalno bogatstvo.
Oto Hajnrih Ernstmandorfer istra Velika Britanija. Nekolku godini Lesno mo`e da stane eliten proiz
`uval i izdal nekolku nau~ni tru podocna, vo 2006 g. istiot rezultat vod koj re~isi nema konkurencija vo
dovi vo koi prvpat poso~il deka vo go dokumentirala i laboratorijata juvelirstvoto. Najdobrite elementi
prilepskiot region ima registrira na Prirodonau~niot muzej od London, za promocija na edna zemja e ne{to
no pojava na mineralot korund. Spo analiziraj}i primerok odnesen od {to e od endemi~en karakter, unikat
red stru~nacite korundot pretstavu nekolkumina entuzijasti od Makedo no, edinstveno, osobeno vo svetot na
va kristalna forma na aluminium nija. Da se opredeli sostavot na mi dragocenite kamewa.
oksid so tragi od `elezo, titanium neralite treba da se odredat site
ili hrom koi davaat razli~ni boi. komponenti, kako i nivnite koli~ins
Crveniot korund se narekuva rubin. ki odnosi. Se doka`alo deka crveni
Podatokot na Ernstmandorfer ne os ot kamen e mineralot korund. Nabrzo
tanal nezabele`an i pottiknal se dal odgovor i na pra{aweto dali,
interes za istra`uvawa vo Makedo spored me|unarodnata nomenklatura,
nija. Nekolku decenii podocna, koga par~iwata korund od Makedonija bi
vo prilepsko bil otvorena za eksp mo`ele da se ozna~at so presti`ni
loatacija rudnikot za mermer, Sivec, ot naziv rubini. Me|unarodna aso
rabotnicite se soo~ile so ,,neprijat cijacija za definirawe na boite kaj
na,, pojava. Materijal so neverojatna mineralite presekla deka mo`no e i
tvrdina im gi o{tetuval alatite. Se onie varieteti na korund so rozeva,
utvrdilo deka stanuva zbor za kom duri i bledo rozeva boja da se nare
Izdava: ”Zenit pres plus” DOO Prilep; Adresa na izdava~ot Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep , Adresa na na uredni{tvoto: Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep; Osnova~i
i upraviteli Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska , odgovorni urednici: Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska; Lektor Frosina Krsteska Mileva, Izleguva sekoj petok; Prviot
broj izleze na 2 maj 2008 g.; Ureduva: Redakciski kolegium; tel: ++389 48 550 140; www.zenit.mk; e-пошта: [email protected]; `smetka: 210070822900104, Tutunska banka A.D.Skopje;
D.br. 4021015529000; Pe~ati: PE^ATMK DOO, ul. Risto [i{kov br. 20, 1000 Skopje, Datum na pe~atewe: 16 mart 2023 g., Tira`: 2600
2 Zenit MISTERIJA
DRAGOCENI KAMEWA VO PRILEPSKO
Rubinot od Sivec
Makedonskiot rubin, pa i del od paktni rozevi par~iwa vo vnatre{ kuvaat rubini. Najaktuelna e grada
prilepskiot zelen i rozev rubin nosta na mermernite blokovi. Poja cijata na rubinite vo grupata na ko
od rudnikot za mermer Sivec se del vata ne nai{la na voodu{evuvawe, rundite vo odnos na bojata.
od kolekcijata so nakit na holivud tuku bila definirana kako maana vo
skite akterki Deril Hana i Ketrin vnatre{nosta na mermerot. Rubinot ima tvrdina 9 spored Mo
Denev. Makedonskiot dragocen kamen sovata skala, vedna{ zad dijamantot
e vgraden vo krstot na Papata Be I den denes, rozevite par~iwa na 10 tata pozicija. Golemata tvr
nedikt 16 i na Papata Francisko. Vo zavr{uvaat kako {kart vo otpadot. dina e edna od pova`nite fizi~ki
zbirkite go ima i Emirot od Katar i Rabotnicite ~esto, osobno po do`d karakteristiki {to ovozmo`uva ru
u{te mnogu imiwa od kulturniot i pronao|aat razli~ni golemini matni, binot da se koristi kako materijal
op{testveniot `ivot. zeleni par~iwa, i se prodavaat po za izrabotka na nakit. Karakteris
juvelirnicite vo zemjava. Vo zavis ti~no za site prirodni rubini e toa
Malku dr`avi se gordeat so nao nost od bistrinata, cenata e poviso {to ~esto imaat razni primesi. Tak
|ali{ta na skapoceni kamewa. Vo ka. Svetkaat i rozevi, violetovi i vata karakteristika ne e nedosta
Evropa re~isi ne postoi zemja vo koja sini primeroci bez kristalni formi tok, tuku argument {to ja doka`uva
ima registrirano pojava na prirodni na povr{inata. avtenti~nosta. Ubavinata e vo neso
skapoceni kamewa od povisok rang. vr{enosta, duri i kaj dijamantite.
Zatoa se postavuva pra{aweto dali Mineralot korund poteknuva od Imperfekcijata ja poka`uva du{ata
e mo`no Makedonija da e edinstveno po~etokot na sozdavaweto na plane na skapoceniot kamen.
nao|ali{te na presti`niot rubin vo tava, pa sé do pred 600 milioni godi
Evropa? ni. Vo 2000 godina, prva nau~na ins Koga e doka`ano deka makedonski
titucija {to go doka`ala postoewe ot rubin go ima, toa trebalo da se
Pred eden vek germanskiot geolog to na korundot bila laboratorija vo gleda kako nacionalno bogatstvo.
Oto Hajnrih Ernstmandorfer istra Velika Britanija. Nekolku godini Lesno mo`e da stane eliten proiz
`uval i izdal nekolku nau~ni tru podocna, vo 2006 g. istiot rezultat vod koj re~isi nema konkurencija vo
dovi vo koi prvpat poso~il deka vo go dokumentirala i laboratorijata juvelirstvoto. Najdobrite elementi
prilepskiot region ima registrira na Prirodonau~niot muzej od London, za promocija na edna zemja e ne{to
no pojava na mineralot korund. Spo analiziraj}i primerok odnesen od {to e od endemi~en karakter, unikat
red stru~nacite korundot pretstavu nekolkumina entuzijasti od Makedo no, edinstveno, osobeno vo svetot na
va kristalna forma na aluminium nija. Da se opredeli sostavot na mi dragocenite kamewa.
oksid so tragi od `elezo, titanium neralite treba da se odredat site
ili hrom koi davaat razli~ni boi. komponenti, kako i nivnite koli~ins
Crveniot korund se narekuva rubin. ki odnosi. Se doka`alo deka crveni
Podatokot na Ernstmandorfer ne os ot kamen e mineralot korund. Nabrzo
tanal nezabele`an i pottiknal se dal odgovor i na pra{aweto dali,
interes za istra`uvawa vo Makedo spored me|unarodnata nomenklatura,
nija. Nekolku decenii podocna, koga par~iwata korund od Makedonija bi
vo prilepsko bil otvorena za eksp mo`ele da se ozna~at so presti`ni
loatacija rudnikot za mermer, Sivec, ot naziv rubini. Me|unarodna aso
rabotnicite se soo~ile so ,,neprijat cijacija za definirawe na boite kaj
na,, pojava. Materijal so neverojatna mineralite presekla deka mo`no e i
tvrdina im gi o{tetuval alatite. Se onie varieteti na korund so rozeva,
utvrdilo deka stanuva zbor za kom duri i bledo rozeva boja da se nare
Izdava: ”Zenit pres plus” DOO Prilep; Adresa na izdava~ot Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep , Adresa na na uredni{tvoto: Ul. ”Rampo Levkata” br. 8a, Prilep; Osnova~i
i upraviteli Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska , odgovorni urednici: Qup~o Murgoski i Svetlana Risteska; Lektor Frosina Krsteska Mileva, Izleguva sekoj petok; Prviot
broj izleze na 2 maj 2008 g.; Ureduva: Redakciski kolegium; tel: ++389 48 550 140; www.zenit.mk; e-пошта: [email protected]; `smetka: 210070822900104, Tutunska banka A.D.Skopje;
D.br. 4021015529000; Pe~ati: PE^ATMK DOO, ul. Risto [i{kov br. 20, 1000 Skopje, Datum na pe~atewe: 16 mart 2023 g., Tira`: 2600
