Page 10 - Неделник Зенит број 717
P. 10
Zenit KULTURA
Istra`ena srednovekovnata crkva
kaj seloto Belovodica
Zavr{ija godina{nite arheolo{ki istra`u-
vawa na lokalitetot Seli{te kaj seloto Be-
lovodica od programata na Zavodot i muzejot.
Spored arheologot, Du{ko Temelkoski, se istra-
`uvale ostatocite od srednovekovnata crkva.
-Se potvrdi pretpostavka za egzistirawe na
crkva od 15 i 16 vek. Hramot bil posveten na
Sveti Nikola. Bila svetili{te za `itelite na
seloto Belo Vodica, koi zaradi ~uma go na-
pu{tile i se preselile na okolu 2 km. Otkrieni
se fragmenti od fresko`ivopisot i brojna
fragmentirana sadova keramika. Pokraj ju`niot
yid, se otkrijaa 13 grobovi, pove}eto detski.
Evidentirani se i anti~ki mermerni naodi,
`rtvenik - ara, profiliran arhitektonski ele-
ment i u{te eden vgraden vo ju`niot yid. Mer-
mernite naodi poka`uvaat deka na istoto mesto
imalo crkva ili vo blizina vo anti~kiot peri-
od.
Podigaweto na hristijanski gradbi na isto
mesto kade egzistirale anti~ki hramovi e ~esta
pojava - veli Temelkoski.
ZA VIKENDOV 12-ti poetski slem
Utre i zadutre }e se izvede Filip Bukur{lie vo vilata Ana pobednik Gorazd - Keni Kitanovski.
12-toto izdanie na manifestacijata Pletvarska. Manifestacijata }e ima Na natprevarite dosega u~estvu-
poetskiot slem organiziran od umetni~ki del v nedela vo crkvata
Teatarskata rabotilnica Prilep. Vo Sv. Petka i pro{etka po Markovite vale nad 150 avtori od site gradovi
kafeto ^o{e, na plo{tadot, na kame- kuli. na Makedonija. Ope~ateni se devet
na bina, vo kinoto Mis Ston }e se zbirki poezija, edna Antologija na
izveduva programata, vo koja se Gosti se pretstavnici od [panija, makedonskata slem poezija na make-
vklu~uva i koncertot na kvartetot na od Italija i od Bitola. Na evropskiot donski i angliski jazik i tri elek-
poetski slem }e u~estvuva lanskiot tronski izdanija.
KONCERT NA KONTEMPORA Deset skulpturi na Marjan
Stojanoski vo Negotino
"MOJOT RODEN
GRAD" Izlo`bata na desetina
skulpturi naslovena "Panta
"Mojot roden grad" e koncert na ka- rei" od umetnikot Marjan Sto-
merno - solisti~ki dela na Vlastimir janoski e otvorena vo Muzejot vo
Nikolovski {to }e se odr`i vo foajeto Negotino. Stojanoski se pret-
na CK "Marko Cepenkov" na 12 oktom- stavuva so dela vo koi e vnesen
vri. Izveduva~i se solisti od ansam- ontolo{kiot i istoriskiot mo-
blot KonTempora, Valentina Velkovska ment pri gradeweto na skulptu-
- Trajanovska kako moderator, bari- ralnata naracija.
tonot Goran Na~evski, Elena Ata-
nasovska - Ivanovska - pijano, Ana Mi- Spored m-r Bran~e Trajkos-
toska - sopran i Hristina Nikoska - Ta- ki, delata otvoraat novi pojdov-
seska - pijano. ni horizonti, zaradi pregled-
nosta i estetsko semanti~kata
Koncertot e posveten na prilepski- ekspresija na izrazot.
ot akademik Vlastimir Nikolovski. So
bogatoto tvore{tvo, toj e kompozitor -Delata imaat po~etok, raz-
{to ja izgradile muzi~kata kultura i voj, `ivot, egzistencijalna nap-
nasledstvo. natost, is~eznuvawe, povtorno
ra|awe, no i tehni~ko holisti~-
Negoviot roden grad né navratil na ki osoznaeni re{enija vo ve{-
negovite dela ~etiriesetina godini, a tite race na umetnikot, veli m-r
se del od makedonskata muzi~ka tvo- Trajkoski.
re~ka istorija.
Stojanoski imal pove}e iz-
. lo`bi vo zemjava i vo stranstvo.
Istra`ena srednovekovnata crkva
kaj seloto Belovodica
Zavr{ija godina{nite arheolo{ki istra`u-
vawa na lokalitetot Seli{te kaj seloto Be-
lovodica od programata na Zavodot i muzejot.
Spored arheologot, Du{ko Temelkoski, se istra-
`uvale ostatocite od srednovekovnata crkva.
-Se potvrdi pretpostavka za egzistirawe na
crkva od 15 i 16 vek. Hramot bil posveten na
Sveti Nikola. Bila svetili{te za `itelite na
seloto Belo Vodica, koi zaradi ~uma go na-
pu{tile i se preselile na okolu 2 km. Otkrieni
se fragmenti od fresko`ivopisot i brojna
fragmentirana sadova keramika. Pokraj ju`niot
yid, se otkrijaa 13 grobovi, pove}eto detski.
Evidentirani se i anti~ki mermerni naodi,
`rtvenik - ara, profiliran arhitektonski ele-
ment i u{te eden vgraden vo ju`niot yid. Mer-
mernite naodi poka`uvaat deka na istoto mesto
imalo crkva ili vo blizina vo anti~kiot peri-
od.
Podigaweto na hristijanski gradbi na isto
mesto kade egzistirale anti~ki hramovi e ~esta
pojava - veli Temelkoski.
ZA VIKENDOV 12-ti poetski slem
Utre i zadutre }e se izvede Filip Bukur{lie vo vilata Ana pobednik Gorazd - Keni Kitanovski.
12-toto izdanie na manifestacijata Pletvarska. Manifestacijata }e ima Na natprevarite dosega u~estvu-
poetskiot slem organiziran od umetni~ki del v nedela vo crkvata
Teatarskata rabotilnica Prilep. Vo Sv. Petka i pro{etka po Markovite vale nad 150 avtori od site gradovi
kafeto ^o{e, na plo{tadot, na kame- kuli. na Makedonija. Ope~ateni se devet
na bina, vo kinoto Mis Ston }e se zbirki poezija, edna Antologija na
izveduva programata, vo koja se Gosti se pretstavnici od [panija, makedonskata slem poezija na make-
vklu~uva i koncertot na kvartetot na od Italija i od Bitola. Na evropskiot donski i angliski jazik i tri elek-
poetski slem }e u~estvuva lanskiot tronski izdanija.
KONCERT NA KONTEMPORA Deset skulpturi na Marjan
Stojanoski vo Negotino
"MOJOT RODEN
GRAD" Izlo`bata na desetina
skulpturi naslovena "Panta
"Mojot roden grad" e koncert na ka- rei" od umetnikot Marjan Sto-
merno - solisti~ki dela na Vlastimir janoski e otvorena vo Muzejot vo
Nikolovski {to }e se odr`i vo foajeto Negotino. Stojanoski se pret-
na CK "Marko Cepenkov" na 12 oktom- stavuva so dela vo koi e vnesen
vri. Izveduva~i se solisti od ansam- ontolo{kiot i istoriskiot mo-
blot KonTempora, Valentina Velkovska ment pri gradeweto na skulptu-
- Trajanovska kako moderator, bari- ralnata naracija.
tonot Goran Na~evski, Elena Ata-
nasovska - Ivanovska - pijano, Ana Mi- Spored m-r Bran~e Trajkos-
toska - sopran i Hristina Nikoska - Ta- ki, delata otvoraat novi pojdov-
seska - pijano. ni horizonti, zaradi pregled-
nosta i estetsko semanti~kata
Koncertot e posveten na prilepski- ekspresija na izrazot.
ot akademik Vlastimir Nikolovski. So
bogatoto tvore{tvo, toj e kompozitor -Delata imaat po~etok, raz-
{to ja izgradile muzi~kata kultura i voj, `ivot, egzistencijalna nap-
nasledstvo. natost, is~eznuvawe, povtorno
ra|awe, no i tehni~ko holisti~-
Negoviot roden grad né navratil na ki osoznaeni re{enija vo ve{-
negovite dela ~etiriesetina godini, a tite race na umetnikot, veli m-r
se del od makedonskata muzi~ka tvo- Trajkoski.
re~ka istorija.
Stojanoski imal pove}e iz-
. lo`bi vo zemjava i vo stranstvo.
