Page 7 - Неделник Зенит број 703
P. 7
FEQTON 7F OIKNUISCIJSApTIoVmA en 24 juni 2022 7
147 PISMENOSTA VO obele`je
MARUL (3 DEL) za prilep~anecot Okjar
Tome Veljanovski koj `ivee vo Geteborg vo [vedska, Objavuvame napisi za `ivotot i deloto na edna mnogu interes-
sobral zapisi i se}avawa i za pismenosta vo negovoto rodno na li~nost od istorijata na Turcija - Ali Feti Okjar. Toj e roden vo
selo Marul. Vo `elbata da ostanat so~uvani, spomenite za Prilep i bil politi~ar, vojnik, diplomat i publicist.
periodot koga toj se obrazuval, gi potkrepuva i so Negoviot buren `ivot predizvika nekolku intelektualci i
fotografii. Negovite bele{ki gi prenesuvame avtenti~no, biznismeni od Prilep da pokrenat inicijativa za odbele`uvawe
odnosno onaka kako {to toj samiot gi pribele`uval, so site na visokite politi~ki dostreli na prilep~anec na politi~kata
scena vo Turcija vo po~etokot na minatiot vek koj vo politi~kata
pravopisni i gramati~ki propusti. kariera stignal do pozicijata premier na mladata turska demok-
Prethodno, na stranicite na nedelnikot "Zenit" toj ratska dr`ava i prv sorabotnik na osnovopolo`nikot na sovreme-
pi{uva{e za licata koi `ivotot go polo`ile za tatkovinata, nata demokratska Turcija, Kemal Ataturk.
za `ivotot vo selata Marul i Klepa~. Novata opoziciona partija stanala popularna. No, od den na
den se mno`ele neprincipielnite i nezakonski sopki na vlasta,
pi{uva TOME VELJANOVSKI pokraj toa {to bila narodnarepublikanska i sekularna partija i
se borela za sli~ni principi kako i partijata na vlast. Novata
Vo eden fevruarski den izlegol lovxijata so pu{kata kremenar partija se zalagala za promena na izborniot model, za davawe na
kata vo mestoto Sliva na isto~nata strana od [tavica se maskirale pravo na glas i izbor na `enite, za pad na nevrabotenosta, za po
vo kameweto i ~ekal volci da naminat. Pri samoto ~ekawe lovxijata dobruvawe na `ivotniot standard, osloboduvawe od dr`avnoad
zabele`a vo snegot preku Veslec po bregot gleda pravo za na Sliva ministrativnite stegi i za pravoto za sloboda na misleweto i
dova|a edna glutnica volci od dvanaeset volci, a vol~icata odi govorot. Toa bile dopolniteni pottiknuva~ki faktori za popular
naprred i gi vodi. nosta. Poradi golemata popularnost i stravot od gubewe na vlas
ta, partijata na vlast po~nala da ja obvinuva novata partija deka
[totuku volcite nabli`ile prema nego na opredeleno ras e komunisti~ka i reakcionerna. Taa ne se zadovoluvala samo so
tojanie lovxijata bez strav nani{anil i ja zastrelal vol~icata. la`nite obvinuvawa i etiketi, tuku oti{la i podaleku, koristej
Ostanatite volci po~nale da se vrtat okolu otepanata vol~ica. ^ove }i gi dr`avnite institucii, posebno policijata, `andermerijata i
kot lovxija ja is~istil pu{kata kremenarka ja napolnil, nani{anil i drugite bezbednosni organi, otvoreno popre~uvaj}i gi aktivnosti
trgnal pogodil vtor volk. Ostanatite volci ne begaat od glasot na te, primenuvaj}i razni zakani i zabrani. Najdobar dokaz za sop
pu{kata samo se vrtat pri zastrelanata vol~ica. kite na vlasta pretstavuva
le slu~kite vo Izmir, kade
Lovecot red po red gi zastrelal site dvanaeset volci so pu{ka vlasta i valijata na gradot
kremenarka. Lovecot {tavi~anecot kako nagrada dobil od sekoe sozdavale nered za spre~u
doma}instvo od [tavica po edna ovca. Kako nagrada blagoslov za da vawe na mitingot na lide
go {titi seloto od napad od vol~ka glutnica. ^ovekov lovxijata bil rot na novata opoziciona
siromav. No so golema hrabrost i preciznost so ga|aweto se zdobil so partija.
buluk ovci. Pokraj toa, Slobodnata
republikanska partija za
Ova se zboruva, preraska`uva kako legenda zatova {to ne se kuso vreme se instalirala
zapi{ani so podetalni negovi podatoci, ime i prezime, godina koga se vo pogolemiot del na zemja
desilo, samo se poznati mesecot fevruari i od prilika ulogata na ta, a na lokalnite izbori od
pu{kata kremenarka. 1930 godina postignala go
lema i neo~ekuvana pobeda.
Xelin Petko od Marul si go spasil `ivoto od glutnica volci Poradi vakviot razvoj na
blagodarenie na kolata so trwe vo Me~koec. nastanite vo Parlamentot
se vodele mo{ne `estoki
Xelin Petko Marulec roden nepotvrdeno nekade vo 1840 godina raspravi i me|usebni obvi
pred minatiot vek. @enet za Taneska Bo{eva Elena od Marul. Eden nuvawa me|u dov~era{nite
fevruarski den, godinata ne e potvrdena kako strojnik, svodnik sopartijci i soborci. Pret
oti{ol preku denot vo s. [tavica. Pored svodniklako naminal kaj sedatelot Ataturk se tru
svoite rodnini Xelinovci. Isto taka, se navratil kaj Konzulite pora del da ostane nepristrasen.
di negovata `ena Elena bila prva bratu~eda so Yuna Taneska, ma`ena Koga uvidel deka postoi re
kaj Konzulite. alna opasnost od gubewe i
na pretstojnite palamentarni izbori, pokraj dadenite vetuvawa za
Kako miraz na Yuna Tanevci i e podarile nivata vo Gorno ramno nepristrasnost, verojatno pla{ej}i se od pogolemi neredi vo zem
pod Veslec. Dedoto Tane napravi gumno nad mestoto Tavnite kade jata, re{il i de fakto da zastane na ~elo na Partijata na vlast.
postoj i denes so kamenot za sto`er. Tane tuka ja srabotuval seanijata, Ova bila poslednata kapka vo prepolnetata ~a{a. Okjar i naj
`itoto i slamata so dobito~ni tovari, gi nosel vo Marul. Za vreme na bliskite sorabotnici po nikoja cena ne sakale da se konfronti
mereweto na marulskiot siwor vo pred minatiot vek vo 1932 godina raat so nivniot najblizok dov~era{en drugar, prijatel, soborec i
kako pomo{no lice voda~ na toga{nite srpski in`eneri za s. Marul lider. Analiziraj}i ja nastanatata sostojba na kraj Okjar i
bil naimenuvan Atanasoski Stoj~ev Mice Taneski. Mice pameten, pis sorabotnicite, vo 1930 godina ja ukinale partijata. Po ova se pov
men ~ovek. Koga do{le do mestoto Tanevo Gumno pod Veslec in`ine lekol vo Istanbul i tri godini ne se sretnal so Ataturk. Svesen
rite se zainteresirale za mestoto Ramno so sto`erski kamen dupen za za nepravdata i za zadadenata bolka, Ataturk vo nekolku navrati
vr{ewe kako da go zapi{at. Mice mu objasnil deka mestoto se Tanevo na Okjar, preku prijatelite mu predlo`il prodol`uvawe na
gumno, imovina od negoviot prapra dedo Tane koj nivata vo Gorno ambasadorskata misija vo Pariz, no go odbil predlogot. Na inter
ramno i ja podaril na negovata vnuka Yuna od sinot Veljan, ma`ena vo vencija na Ataturk, Okjar bil lekuvan vo Avstrija. Po zakrepnu
[tavica kaj Konzulite. Od toga{ vr{idbata prestanala vo Tanevo vaweto, prvata sredba so Ataturk ja imale vo 1933 godina, koga
gumno. Okjar dobil ponuda za sledna ambasadorska misija, ovoj pat vo
Anglija.
Srpskite in`ineri zanoseni vo Krali Marko kako srpski junak i Prodol`uva
rekle, ova gumno ne e Tanevo gumno, nego e Markovo gumno i zapi{ale
kako Markovo gumno. Privatno nitu marulci, nitu {tavi~ani, nitu pak
bon~ani go vikaat Markovo gumno, nego Tanevo gumno. Nivata vo Gorno
ramno Konzulite za posleden pat ja ima `neeno vo letoto vo 1960
godina vo minatiot vek.
Koga gi spomname Konzulite vo [tavica ne se samo Konzulite, gi
ima pove}e so takvi politi~ki prekari, tuka se Caro, Pa{ata,
Kadijata izmisleni od {tavi~kite majtapxii.
Konzulite vo [tavica sedat dolu vo blizina na rekite od
Bukadel i Sliva. Nekoga{ konzularnite prestavni{ta na toga{nite
dr`avi bile smesteno ugledno mesto nare~eno oaza. Zatova Konzulovci
vo [tavica go dobile toa ime. Sprema geografskata polo`ba vo s.
[tavica Konzulovci go imaat najubavoto mesto vo seloto.
Caro `iveel vo severozapadniot del od seloto prema korijata do
visokite karpi. So imot si bil siromav. Od tamu go gledal najubavo
seloto, seto selo bilo pod negovo videlie prestavuval kako car so
pogledo nad seloto i po toa go dobil prekarot Carot [tavi~ki.
Prodol`uva
147 PISMENOSTA VO obele`je
MARUL (3 DEL) za prilep~anecot Okjar
Tome Veljanovski koj `ivee vo Geteborg vo [vedska, Objavuvame napisi za `ivotot i deloto na edna mnogu interes-
sobral zapisi i se}avawa i za pismenosta vo negovoto rodno na li~nost od istorijata na Turcija - Ali Feti Okjar. Toj e roden vo
selo Marul. Vo `elbata da ostanat so~uvani, spomenite za Prilep i bil politi~ar, vojnik, diplomat i publicist.
periodot koga toj se obrazuval, gi potkrepuva i so Negoviot buren `ivot predizvika nekolku intelektualci i
fotografii. Negovite bele{ki gi prenesuvame avtenti~no, biznismeni od Prilep da pokrenat inicijativa za odbele`uvawe
odnosno onaka kako {to toj samiot gi pribele`uval, so site na visokite politi~ki dostreli na prilep~anec na politi~kata
scena vo Turcija vo po~etokot na minatiot vek koj vo politi~kata
pravopisni i gramati~ki propusti. kariera stignal do pozicijata premier na mladata turska demok-
Prethodno, na stranicite na nedelnikot "Zenit" toj ratska dr`ava i prv sorabotnik na osnovopolo`nikot na sovreme-
pi{uva{e za licata koi `ivotot go polo`ile za tatkovinata, nata demokratska Turcija, Kemal Ataturk.
za `ivotot vo selata Marul i Klepa~. Novata opoziciona partija stanala popularna. No, od den na
den se mno`ele neprincipielnite i nezakonski sopki na vlasta,
pi{uva TOME VELJANOVSKI pokraj toa {to bila narodnarepublikanska i sekularna partija i
se borela za sli~ni principi kako i partijata na vlast. Novata
Vo eden fevruarski den izlegol lovxijata so pu{kata kremenar partija se zalagala za promena na izborniot model, za davawe na
kata vo mestoto Sliva na isto~nata strana od [tavica se maskirale pravo na glas i izbor na `enite, za pad na nevrabotenosta, za po
vo kameweto i ~ekal volci da naminat. Pri samoto ~ekawe lovxijata dobruvawe na `ivotniot standard, osloboduvawe od dr`avnoad
zabele`a vo snegot preku Veslec po bregot gleda pravo za na Sliva ministrativnite stegi i za pravoto za sloboda na misleweto i
dova|a edna glutnica volci od dvanaeset volci, a vol~icata odi govorot. Toa bile dopolniteni pottiknuva~ki faktori za popular
naprred i gi vodi. nosta. Poradi golemata popularnost i stravot od gubewe na vlas
ta, partijata na vlast po~nala da ja obvinuva novata partija deka
[totuku volcite nabli`ile prema nego na opredeleno ras e komunisti~ka i reakcionerna. Taa ne se zadovoluvala samo so
tojanie lovxijata bez strav nani{anil i ja zastrelal vol~icata. la`nite obvinuvawa i etiketi, tuku oti{la i podaleku, koristej
Ostanatite volci po~nale da se vrtat okolu otepanata vol~ica. ^ove }i gi dr`avnite institucii, posebno policijata, `andermerijata i
kot lovxija ja is~istil pu{kata kremenarka ja napolnil, nani{anil i drugite bezbednosni organi, otvoreno popre~uvaj}i gi aktivnosti
trgnal pogodil vtor volk. Ostanatite volci ne begaat od glasot na te, primenuvaj}i razni zakani i zabrani. Najdobar dokaz za sop
pu{kata samo se vrtat pri zastrelanata vol~ica. kite na vlasta pretstavuva
le slu~kite vo Izmir, kade
Lovecot red po red gi zastrelal site dvanaeset volci so pu{ka vlasta i valijata na gradot
kremenarka. Lovecot {tavi~anecot kako nagrada dobil od sekoe sozdavale nered za spre~u
doma}instvo od [tavica po edna ovca. Kako nagrada blagoslov za da vawe na mitingot na lide
go {titi seloto od napad od vol~ka glutnica. ^ovekov lovxijata bil rot na novata opoziciona
siromav. No so golema hrabrost i preciznost so ga|aweto se zdobil so partija.
buluk ovci. Pokraj toa, Slobodnata
republikanska partija za
Ova se zboruva, preraska`uva kako legenda zatova {to ne se kuso vreme se instalirala
zapi{ani so podetalni negovi podatoci, ime i prezime, godina koga se vo pogolemiot del na zemja
desilo, samo se poznati mesecot fevruari i od prilika ulogata na ta, a na lokalnite izbori od
pu{kata kremenarka. 1930 godina postignala go
lema i neo~ekuvana pobeda.
Xelin Petko od Marul si go spasil `ivoto od glutnica volci Poradi vakviot razvoj na
blagodarenie na kolata so trwe vo Me~koec. nastanite vo Parlamentot
se vodele mo{ne `estoki
Xelin Petko Marulec roden nepotvrdeno nekade vo 1840 godina raspravi i me|usebni obvi
pred minatiot vek. @enet za Taneska Bo{eva Elena od Marul. Eden nuvawa me|u dov~era{nite
fevruarski den, godinata ne e potvrdena kako strojnik, svodnik sopartijci i soborci. Pret
oti{ol preku denot vo s. [tavica. Pored svodniklako naminal kaj sedatelot Ataturk se tru
svoite rodnini Xelinovci. Isto taka, se navratil kaj Konzulite pora del da ostane nepristrasen.
di negovata `ena Elena bila prva bratu~eda so Yuna Taneska, ma`ena Koga uvidel deka postoi re
kaj Konzulite. alna opasnost od gubewe i
na pretstojnite palamentarni izbori, pokraj dadenite vetuvawa za
Kako miraz na Yuna Tanevci i e podarile nivata vo Gorno ramno nepristrasnost, verojatno pla{ej}i se od pogolemi neredi vo zem
pod Veslec. Dedoto Tane napravi gumno nad mestoto Tavnite kade jata, re{il i de fakto da zastane na ~elo na Partijata na vlast.
postoj i denes so kamenot za sto`er. Tane tuka ja srabotuval seanijata, Ova bila poslednata kapka vo prepolnetata ~a{a. Okjar i naj
`itoto i slamata so dobito~ni tovari, gi nosel vo Marul. Za vreme na bliskite sorabotnici po nikoja cena ne sakale da se konfronti
mereweto na marulskiot siwor vo pred minatiot vek vo 1932 godina raat so nivniot najblizok dov~era{en drugar, prijatel, soborec i
kako pomo{no lice voda~ na toga{nite srpski in`eneri za s. Marul lider. Analiziraj}i ja nastanatata sostojba na kraj Okjar i
bil naimenuvan Atanasoski Stoj~ev Mice Taneski. Mice pameten, pis sorabotnicite, vo 1930 godina ja ukinale partijata. Po ova se pov
men ~ovek. Koga do{le do mestoto Tanevo Gumno pod Veslec in`ine lekol vo Istanbul i tri godini ne se sretnal so Ataturk. Svesen
rite se zainteresirale za mestoto Ramno so sto`erski kamen dupen za za nepravdata i za zadadenata bolka, Ataturk vo nekolku navrati
vr{ewe kako da go zapi{at. Mice mu objasnil deka mestoto se Tanevo na Okjar, preku prijatelite mu predlo`il prodol`uvawe na
gumno, imovina od negoviot prapra dedo Tane koj nivata vo Gorno ambasadorskata misija vo Pariz, no go odbil predlogot. Na inter
ramno i ja podaril na negovata vnuka Yuna od sinot Veljan, ma`ena vo vencija na Ataturk, Okjar bil lekuvan vo Avstrija. Po zakrepnu
[tavica kaj Konzulite. Od toga{ vr{idbata prestanala vo Tanevo vaweto, prvata sredba so Ataturk ja imale vo 1933 godina, koga
gumno. Okjar dobil ponuda za sledna ambasadorska misija, ovoj pat vo
Anglija.
Srpskite in`ineri zanoseni vo Krali Marko kako srpski junak i Prodol`uva
rekle, ova gumno ne e Tanevo gumno, nego e Markovo gumno i zapi{ale
kako Markovo gumno. Privatno nitu marulci, nitu {tavi~ani, nitu pak
bon~ani go vikaat Markovo gumno, nego Tanevo gumno. Nivata vo Gorno
ramno Konzulite za posleden pat ja ima `neeno vo letoto vo 1960
godina vo minatiot vek.
Koga gi spomname Konzulite vo [tavica ne se samo Konzulite, gi
ima pove}e so takvi politi~ki prekari, tuka se Caro, Pa{ata,
Kadijata izmisleni od {tavi~kite majtapxii.
Konzulite vo [tavica sedat dolu vo blizina na rekite od
Bukadel i Sliva. Nekoga{ konzularnite prestavni{ta na toga{nite
dr`avi bile smesteno ugledno mesto nare~eno oaza. Zatova Konzulovci
vo [tavica go dobile toa ime. Sprema geografskata polo`ba vo s.
[tavica Konzulovci go imaat najubavoto mesto vo seloto.
Caro `iveel vo severozapadniot del od seloto prema korijata do
visokite karpi. So imot si bil siromav. Od tamu go gledal najubavo
seloto, seto selo bilo pod negovo videlie prestavuval kako car so
pogledo nad seloto i po toa go dobil prekarot Carot [tavi~ki.
Prodol`uva
