Page 5 - Неделник Зенит број 703
P. 5
REPORTA@A 24 juni 2022 5
Hramot od 17 nata e manastirskata ekonomija so ovci. Papsaa
vek so ve{tite race na majstorite za vkusno sirewe.
bezcenetiot
fresko`ivopis Dvete klepala eknuvaat za praznik od ~arda
odoleva kot.
stamenito na
vremeto so Bo`ja Se slavi Varvara i Sv. Nikola, koga se e
sila i promisla sobiraat nad iljadi du{i, vernici i qubo
pitnici ka`uva sve{tenikot.
Vo manastirskoto spokojstvo sekoj mo`e da
slee molitva so du{a i srce i Bo`ja energija da
go oblee.
Vo triesettite godini od 19 vek, niknalo
manastirsko u~ili{te, koe odigralo golema
uloga vo prepi{uva~kata tradicija vo ovoj kraj.
nost. Inspiriran e od renesansnata umetnost,
osobeno od italijanskata gravura, i e edno od
podobrite rezbarski ostvaruvawa vo Makedonija
od toj vek.
,,Gramadni,, kameni konaci do drven dekor
Vo 1860 godina dograden e trem. Toga{ nov
konak gi rasposlal svoite kameni ,,koski,,. so
prostran ~ardak. Pri krajot na 19 vek, narodot
izgradil dvokaten konak so sedum prostorii so
~ardak, a vo vizbite bile {talite i ambarite za
`ito.
Manastirot bil mnogu bogat so plodni nivi,
livadi, {umi, kozi, kowi, ovci, volovi. Imotot
bil ,,zapusten,, vo 1903 godina, a go prezel sel
skiot pop. Pred godini plameni ,,jazici,, go
,,goltnaa,, manastirot bez crkvata.
Dene{niot lik uka`uva na gr~evita borba za
opstanok. Pokrivot od crkvata "kapi" koga vrne
se o{tetuva fresko`ivopisot. Edniot kamen ko
nak e cementiran so drvena ograda, na koja svoe
kat~e na{le rascuteni cve}iwa.
Doma}inite merakliski go neguvaat. Is~ez
Hramot od 17 nata e manastirskata ekonomija so ovci. Papsaa
vek so ve{tite race na majstorite za vkusno sirewe.
bezcenetiot
fresko`ivopis Dvete klepala eknuvaat za praznik od ~arda
odoleva kot.
stamenito na
vremeto so Bo`ja Se slavi Varvara i Sv. Nikola, koga se e
sila i promisla sobiraat nad iljadi du{i, vernici i qubo
pitnici ka`uva sve{tenikot.
Vo manastirskoto spokojstvo sekoj mo`e da
slee molitva so du{a i srce i Bo`ja energija da
go oblee.
Vo triesettite godini od 19 vek, niknalo
manastirsko u~ili{te, koe odigralo golema
uloga vo prepi{uva~kata tradicija vo ovoj kraj.
nost. Inspiriran e od renesansnata umetnost,
osobeno od italijanskata gravura, i e edno od
podobrite rezbarski ostvaruvawa vo Makedonija
od toj vek.
,,Gramadni,, kameni konaci do drven dekor
Vo 1860 godina dograden e trem. Toga{ nov
konak gi rasposlal svoite kameni ,,koski,,. so
prostran ~ardak. Pri krajot na 19 vek, narodot
izgradil dvokaten konak so sedum prostorii so
~ardak, a vo vizbite bile {talite i ambarite za
`ito.
Manastirot bil mnogu bogat so plodni nivi,
livadi, {umi, kozi, kowi, ovci, volovi. Imotot
bil ,,zapusten,, vo 1903 godina, a go prezel sel
skiot pop. Pred godini plameni ,,jazici,, go
,,goltnaa,, manastirot bez crkvata.
Dene{niot lik uka`uva na gr~evita borba za
opstanok. Pokrivot od crkvata "kapi" koga vrne
se o{tetuva fresko`ivopisot. Edniot kamen ko
nak e cementiran so drvena ograda, na koja svoe
kat~e na{le rascuteni cve}iwa.
Doma}inite merakliski go neguvaat. Is~ez
