Page 8 - Неделник Зенит број 658
P. 8
enit @IVOT
ANTONIJ
MIJOSKI (26),
POSTDIPLOMEC
PO MATEMATIKA
VO STRAZBUR,
FRANCIJA
SO MATEMATIKATA
OTKRIVA[ I KREATIVNO
OSOZNAVA[ NOVO
Ne e floskula ako se re~e deka za nego mate- saka{ da go otkrie{, duri i kreativno da go semejstvoto ne se gleda{e kako profesija, za
matikata e pesna. Deka brojkite gi saka osoznae{. Vo matematikata toa e najva`nata razlika od matematikata. Be{e ubavo da se znae
pove}e od bukvite. Deka ednostavno, roden e karakteristika. Ako ne si takov nema {to da da se sviri, no zatoa pak matematikata pove}e ja
za matemati~ar. Istra`uvaweto vo matemati~ka- bara{ vo matematikata. Toa mi e osnovata zo{to gledav kako predizvik. Treba da se odbere pro-
ta nauka go hrani, pottiknuva i vodi kon novi matematika. Vidov deka od mal me biduva za fesija vo koja {to }e u`iva{, da raboti{, da se
uspesi. @ivee za naukata koja go razviva umot, ja matematika i toa e isto faktor. Sekoj da go pronajde{ i usovr{uva{. Odam po taa filo-
podobruva logikata i go pottiknuva rasuduvaweto. raboti toa za {to go biduva. Ako ne me biduvalo, zofija i taka sum u~en od mal i u{te vo sredno
Prilep~anecot Antonij Mijoski (26) e magistrant mo`ebi i ne bi mi bilo tolku interesno - veli sfativ deka toa sakam da go pravam. Mislam
po matematika vo Strazbur, Francija. Go podgotvu- Antonij Mijoski, magistrant po matematika vo deka toa e najdobriot sovet {to bi mo`el da go
va magisterskiot trud. So matemati~ki `argon Strazbur, Francija dadam na sredno{kolec, da se posveti na toa vo
ka`ano, golema e verojatnosta da prodol`i na koe {to u`iva, nezavisno dali toa e nauka, jazi-
doktorskite studii vo Strazbur, a eden den sonu- Genot bil presuden. Odlu~uva~ki. Qubovta ci, umetnosti ili sport, da se nadograduva
va da se vrati vo Makedonija kako profesor na i `elbata za matematikata ja razgoruvale rodi- najposveteno i najkreativno {to mo`e, i da ne se
Univerzitet, a vo rodniot Prilep da otvori telite. Prosto re~eno matematikata vo nivnoto gri`i mnogu za bilo {to drugo. Nagradata }e mu
{kola za matematika i informatika. Prethodno, semejstvo bila nebare biblija. dojde podocna - objasnuva Mijoski.
matemati~ko mehani~ki fakultet, nasoka prime-
neta matematika i informatika zavr{il vo Ru- - Kako dete ne mo`ev toa da go uvidam. No Saka da se nadograduva, da stigne do granic-
sija, na dr`avniot univerzitet vo Sankt Peter- gledano od perspektiva, definitivno dvajcata ite na istra`uvaweto na modernata teorija na
burg. Tamu bil 5 godini, edna godina u~el jazik, a roditeli Kosta i Mimoza, koi se elektroin- verojatnosta. Takvo nadograduvawe mu ostanuva
4 godini studiral kako stipendist. `eneri, imaat golema uloga vo toa kako razmis- samo vo naukata. Ima mal del vo industrijata.
luvav i se nadograduvav. Me biduva{e i za mu- Edna godina rabotel vo firma vo Slovenija, no
Antonij Mijoski znae samo za matematika. U{te zi~ko, svirev klavir, slikite od koncertite sepak prodol`il vo naukata bidej}i zasega vo
od 4-to oddelenie odel po natprevari po mate- doma mnogu gi sakaat. No, muzikata kaj nas, vo
matika, podocna po fizika i informatika. Vo
gimnaziskite denovi gi `neel site nagradi na ZADOL@ITELNO MATEMATIKA NA MATURA
dr`avni natprevari, a u~estvuval i na me|unarod-
ni olimpijadi, vo Kolumbija i vo Kipar, kade Mestoto na matematikata kaj nas, vo Rusija i vo Evropa e razli~no. Spored nego Makedonija treba
osvoil bronzen medal. da vlo`uva vo matematikata kako sredstvo za unapreduvawe na drugite oblasti, i kako na~in da se
podigne op{tata razumnost i preku toa i samata dr`ava.
- Zo{to matematika?! Matematikata ja do`ivu-
vam kako realnost pozadi realnosta. Taa e obedi- - Treba da se razviva matematikata samo kako sredstvo za razvoj za drugi nauki koi se od centralen
nuvawe na metakonceptite preku idei {to mo`at interes za dr`avata, na primer za in`enerstvo ili ekonomija. Matemati~arite vo Makedonija treba
egzaktno da se analiziraat, svrzuvawe na ideite da bidat sposobni da obu~at in`eneri ili ekonomisti na visoko nivo, a matemati~koto istra`uvawe
i analiza na nivnite svojstva i interakcii. Vo da bide vo vtor plan. Istra`uvaweto vo matematikata go unapreduva ~ove{tvoto. Ne unapreduva nied-
matematikata sekoga{ se bara obedinuva~koto vo na dr`ava, posebno. Smetam deka liderite na ~ove{tvoto treba da go unapreduvaat ~ove{tvoto, a
pove}e navidum razli~ni ne{ta, izedna~uvawe na malite dr`avi kako Makedonija, treba posebno matematikata da ja koristat kako sredstvo za ispolnu-
ednakvoto i razdeluvawe na razli~noto. Sekako, vawe na sopstveni interesi, a toa e na primer za programeri, arhitekti, grade`ni{tvo itn. koi di-
imaweto na sposobnost za logi~no zaklu~uvawe e rektno mo`at da pomognat vo ekonomijata na dr`avata, a ne indirektno preku matemati~kiot aparat
va`na predispozicija, no ne e dovolna. Potrebna na novo matemati~ko istra`uvawe, pa negova primena na ne{to. Toa e edinstveniot razumen stav.
e i kreativnost, da se ~uvstvuva matemati~kata Treba da se podobri nivoto na predavawe na matematikata vo u~ili{tata i fakultetite i da se stavi
intuicija, da se znae to~no kade treba da se pogolem akcent. Koga be{e zadol`itelna za matura, imavme protesti. Poneophodna e od drugite pred-
postavi fokusot. Ne sakam povtoruvawe na kon- meti. Za mnogu lu|e toa e posledniot logi~ki predizvik vo `ivotot. Prodol`uvaat vo oblasti koi ne
ceptualno ista rabota. Predizvik mi e da otkri- se povrzani so logi~ko razmisluvawe i matematikata na matura za site, bi bila bastion na logikata
vam novi obedinuva~ki idei. Ne{to novo koe {to koj podocna vo `ivotot bi im se na{ol - veli Antonij.
ANTONIJ
MIJOSKI (26),
POSTDIPLOMEC
PO MATEMATIKA
VO STRAZBUR,
FRANCIJA
SO MATEMATIKATA
OTKRIVA[ I KREATIVNO
OSOZNAVA[ NOVO
Ne e floskula ako se re~e deka za nego mate- saka{ da go otkrie{, duri i kreativno da go semejstvoto ne se gleda{e kako profesija, za
matikata e pesna. Deka brojkite gi saka osoznae{. Vo matematikata toa e najva`nata razlika od matematikata. Be{e ubavo da se znae
pove}e od bukvite. Deka ednostavno, roden e karakteristika. Ako ne si takov nema {to da da se sviri, no zatoa pak matematikata pove}e ja
za matemati~ar. Istra`uvaweto vo matemati~ka- bara{ vo matematikata. Toa mi e osnovata zo{to gledav kako predizvik. Treba da se odbere pro-
ta nauka go hrani, pottiknuva i vodi kon novi matematika. Vidov deka od mal me biduva za fesija vo koja {to }e u`iva{, da raboti{, da se
uspesi. @ivee za naukata koja go razviva umot, ja matematika i toa e isto faktor. Sekoj da go pronajde{ i usovr{uva{. Odam po taa filo-
podobruva logikata i go pottiknuva rasuduvaweto. raboti toa za {to go biduva. Ako ne me biduvalo, zofija i taka sum u~en od mal i u{te vo sredno
Prilep~anecot Antonij Mijoski (26) e magistrant mo`ebi i ne bi mi bilo tolku interesno - veli sfativ deka toa sakam da go pravam. Mislam
po matematika vo Strazbur, Francija. Go podgotvu- Antonij Mijoski, magistrant po matematika vo deka toa e najdobriot sovet {to bi mo`el da go
va magisterskiot trud. So matemati~ki `argon Strazbur, Francija dadam na sredno{kolec, da se posveti na toa vo
ka`ano, golema e verojatnosta da prodol`i na koe {to u`iva, nezavisno dali toa e nauka, jazi-
doktorskite studii vo Strazbur, a eden den sonu- Genot bil presuden. Odlu~uva~ki. Qubovta ci, umetnosti ili sport, da se nadograduva
va da se vrati vo Makedonija kako profesor na i `elbata za matematikata ja razgoruvale rodi- najposveteno i najkreativno {to mo`e, i da ne se
Univerzitet, a vo rodniot Prilep da otvori telite. Prosto re~eno matematikata vo nivnoto gri`i mnogu za bilo {to drugo. Nagradata }e mu
{kola za matematika i informatika. Prethodno, semejstvo bila nebare biblija. dojde podocna - objasnuva Mijoski.
matemati~ko mehani~ki fakultet, nasoka prime-
neta matematika i informatika zavr{il vo Ru- - Kako dete ne mo`ev toa da go uvidam. No Saka da se nadograduva, da stigne do granic-
sija, na dr`avniot univerzitet vo Sankt Peter- gledano od perspektiva, definitivno dvajcata ite na istra`uvaweto na modernata teorija na
burg. Tamu bil 5 godini, edna godina u~el jazik, a roditeli Kosta i Mimoza, koi se elektroin- verojatnosta. Takvo nadograduvawe mu ostanuva
4 godini studiral kako stipendist. `eneri, imaat golema uloga vo toa kako razmis- samo vo naukata. Ima mal del vo industrijata.
luvav i se nadograduvav. Me biduva{e i za mu- Edna godina rabotel vo firma vo Slovenija, no
Antonij Mijoski znae samo za matematika. U{te zi~ko, svirev klavir, slikite od koncertite sepak prodol`il vo naukata bidej}i zasega vo
od 4-to oddelenie odel po natprevari po mate- doma mnogu gi sakaat. No, muzikata kaj nas, vo
matika, podocna po fizika i informatika. Vo
gimnaziskite denovi gi `neel site nagradi na ZADOL@ITELNO MATEMATIKA NA MATURA
dr`avni natprevari, a u~estvuval i na me|unarod-
ni olimpijadi, vo Kolumbija i vo Kipar, kade Mestoto na matematikata kaj nas, vo Rusija i vo Evropa e razli~no. Spored nego Makedonija treba
osvoil bronzen medal. da vlo`uva vo matematikata kako sredstvo za unapreduvawe na drugite oblasti, i kako na~in da se
podigne op{tata razumnost i preku toa i samata dr`ava.
- Zo{to matematika?! Matematikata ja do`ivu-
vam kako realnost pozadi realnosta. Taa e obedi- - Treba da se razviva matematikata samo kako sredstvo za razvoj za drugi nauki koi se od centralen
nuvawe na metakonceptite preku idei {to mo`at interes za dr`avata, na primer za in`enerstvo ili ekonomija. Matemati~arite vo Makedonija treba
egzaktno da se analiziraat, svrzuvawe na ideite da bidat sposobni da obu~at in`eneri ili ekonomisti na visoko nivo, a matemati~koto istra`uvawe
i analiza na nivnite svojstva i interakcii. Vo da bide vo vtor plan. Istra`uvaweto vo matematikata go unapreduva ~ove{tvoto. Ne unapreduva nied-
matematikata sekoga{ se bara obedinuva~koto vo na dr`ava, posebno. Smetam deka liderite na ~ove{tvoto treba da go unapreduvaat ~ove{tvoto, a
pove}e navidum razli~ni ne{ta, izedna~uvawe na malite dr`avi kako Makedonija, treba posebno matematikata da ja koristat kako sredstvo za ispolnu-
ednakvoto i razdeluvawe na razli~noto. Sekako, vawe na sopstveni interesi, a toa e na primer za programeri, arhitekti, grade`ni{tvo itn. koi di-
imaweto na sposobnost za logi~no zaklu~uvawe e rektno mo`at da pomognat vo ekonomijata na dr`avata, a ne indirektno preku matemati~kiot aparat
va`na predispozicija, no ne e dovolna. Potrebna na novo matemati~ko istra`uvawe, pa negova primena na ne{to. Toa e edinstveniot razumen stav.
e i kreativnost, da se ~uvstvuva matemati~kata Treba da se podobri nivoto na predavawe na matematikata vo u~ili{tata i fakultetite i da se stavi
intuicija, da se znae to~no kade treba da se pogolem akcent. Koga be{e zadol`itelna za matura, imavme protesti. Poneophodna e od drugite pred-
postavi fokusot. Ne sakam povtoruvawe na kon- meti. Za mnogu lu|e toa e posledniot logi~ki predizvik vo `ivotot. Prodol`uvaat vo oblasti koi ne
ceptualno ista rabota. Predizvik mi e da otkri- se povrzani so logi~ko razmisluvawe i matematikata na matura za site, bi bila bastion na logikata
vam novi obedinuva~ki idei. Ne{to novo koe {to koj podocna vo `ivotot bi im se na{ol - veli Antonij.
