Page 8 - Неделник Зенит број 653
P. 8
enit @IVOT
TRAJ^E I STEVKA FUKAROSKI MMEEBBEE
GI ^UVAAT SPOMENITE
OD PREDCITE BBUUDDII EEMM
VVOOZZDDII[[KKII
Psiholozite sovetuvaat ~ovek da ne se vrzuva za pred- stava kakva be{e sobata. Toa be{e glanc - objasnuva Traj- Soba za
meti. Da ne bide rob na emociite. No, ima objekti, ~e Fukaroski. foto se
predmeti koi bile del od minatoto, povrzani so razni i film
slu~ki i nastani od `iveeweto. Starinska dnevna soba Snaata Stevka vo ku}ata do{la vo 1980 godina. Poma-
u{te ~uvaat Traj~e (69) i Stevka (68) Fukaroski. Ima vit- gala vo odr`uvawe na sobata, no glavniot primat go ima- Nevesti i zetovci se fo
rin~e, jaj~esta masa so {est stolici, krevet so kredenec. la svekrvata Zora koja bila vitalna i kibar `ena. dvor i vnatre. Za bez pari. I
Mebelot e sopstvenost na roditelite Ilija i Zora Fuka- Gavazova spotot za pesnata ,,
roski. Kolku {to e star Traj~e, re~isi tolku e i mebelot. - Bidej}i seta be{e od furnir i ne mo`e so ni{to go snimila vnatre vo ku}at
Traj~e e roden 1952 g., a od 1958 g. rasten e kaj tetka mu. drugo da se odr`uva, ja bri{evme samo so suva krpa. Fur- teatarskata pretstava Svet
No, iako e od minatiot vek, budi voodu{evuvawe. nirot i lakot ne sakaat voda, nitu rakija. Samo so suva lonot, sobata i vo edno kujni
krpa za pra{inata. Nikakvo sredstvo ne koristevme. Ja }erkata Elena slikani se n
- Sobata e pravena 1958 g. kaj dogramaxija pokraj reka. zateknav ubava sobata. Ja sureduvavme za imendenot na skalite. Mnogu slikari ja p
Izrabotena e od oreovo drvo, furnirana e i lakirana. Traj~e. Me|utoa, vo nea ne ~ekavme ime, bidej}i donesov rata prilepska arhitektura
Pobeda se vika{e firmata. Imav i faktura kolku ~ini drug mebel vo na{ata soba. Svekrva mi be{e `iva do vite sopstvenici }e dobie i
do dinari. Sobata be{e gostinska. Nikoj ne vleguva{e vo 1999 g. Ma`ena e 1938 godina. Rodena bila 1914 godina.
tekot na godinata, samo majka mi da ja podza~isti. Se pre- Be{e ~ista, pre~ista. Svekor mi po~ina 1969 g. Pred
~ekuvaa gosti. Dvete vrati se otvoraa za Sv. Ilija, za
imeto, za Talalej, za Veligden, za Bo`ik. Za Sv. Nikola, praznik a sama ja sureduva{e sobata. ]e si zemi, }e si
ni be{e slavata. Salonot be{e golem, imavme mnogu gosti bucka. Xamoj }e izbri{i, imavme draperi }e si gi na-
so ribi letnici koi tetka mi gi nara~uva{e od Ohrid. Ni mesti, imavme kadifen prekriva~, }e si go posteli ka-
dozvoluva{e vnatre da vlezeme kako deca, ama ni{to da u~ot. ]e zameti, }e izbri{i i sobata }e si bidi ~ista.
ne fa}ame. Koga }e vlezevme vnatre, ubajna. Nemate pret- I vratata }e ja otvorevme. Gostite ne vleguvaa tamu, a
po nekoga{ masata ja iznesuvavme vo salonot, ako ne-
mavme mesto vo sobata. Duri mo`e{e, si ja ~iste{e so-
bata. Otkako po~ina, ja odr`uvav i za ime ja sureduvav.
Ne da bide zatvorena, tuku otvorena. I za veridbata na
devoj~eto , za maturata za sinot Ilija, za diplomskata,
za rodendeni, sekoga{ sobite bea otvoreni. Ja suredu-
vav sobata edna{ mese~no, xamoj }e izbri{am, pra{ina,
}e ja naredam. Si klavav mu{ama na masata za za{tita
koga nema{e gosti. Svekrva mi napravi specijalni nav-
laki za stolicite da ne se pra{at. I kau~ot go pok-
rivavme. Za imenden gi vadevme navlakite,. Na mestoto
od mu{amata stavavme mile so vazna so cve}e. Stoli-
cite okolu sobata, a ne okolu masata. Be{e otvorena kako
za gledawe, gostite tamu ne vleguvaa - veli Stevka.
Ku}ata e izgradena 1902 godina. Ja pravel dedo mu
Nikola, so brat mu Ico koi bile trgovci. Imal i tret
brat Ilija koj bil najmal.
- Vo 1948 godina se zapalil oxakot. Potoa seta ja
prepokrile so novi keramidi. Sé napraveno doma}inski
TRAJ^E I STEVKA FUKAROSKI MMEEBBEE
GI ^UVAAT SPOMENITE
OD PREDCITE BBUUDDII EEMM
VVOOZZDDII[[KKII
Psiholozite sovetuvaat ~ovek da ne se vrzuva za pred- stava kakva be{e sobata. Toa be{e glanc - objasnuva Traj- Soba za
meti. Da ne bide rob na emociite. No, ima objekti, ~e Fukaroski. foto se
predmeti koi bile del od minatoto, povrzani so razni i film
slu~ki i nastani od `iveeweto. Starinska dnevna soba Snaata Stevka vo ku}ata do{la vo 1980 godina. Poma-
u{te ~uvaat Traj~e (69) i Stevka (68) Fukaroski. Ima vit- gala vo odr`uvawe na sobata, no glavniot primat go ima- Nevesti i zetovci se fo
rin~e, jaj~esta masa so {est stolici, krevet so kredenec. la svekrvata Zora koja bila vitalna i kibar `ena. dvor i vnatre. Za bez pari. I
Mebelot e sopstvenost na roditelite Ilija i Zora Fuka- Gavazova spotot za pesnata ,,
roski. Kolku {to e star Traj~e, re~isi tolku e i mebelot. - Bidej}i seta be{e od furnir i ne mo`e so ni{to go snimila vnatre vo ku}at
Traj~e e roden 1952 g., a od 1958 g. rasten e kaj tetka mu. drugo da se odr`uva, ja bri{evme samo so suva krpa. Fur- teatarskata pretstava Svet
No, iako e od minatiot vek, budi voodu{evuvawe. nirot i lakot ne sakaat voda, nitu rakija. Samo so suva lonot, sobata i vo edno kujni
krpa za pra{inata. Nikakvo sredstvo ne koristevme. Ja }erkata Elena slikani se n
- Sobata e pravena 1958 g. kaj dogramaxija pokraj reka. zateknav ubava sobata. Ja sureduvavme za imendenot na skalite. Mnogu slikari ja p
Izrabotena e od oreovo drvo, furnirana e i lakirana. Traj~e. Me|utoa, vo nea ne ~ekavme ime, bidej}i donesov rata prilepska arhitektura
Pobeda se vika{e firmata. Imav i faktura kolku ~ini drug mebel vo na{ata soba. Svekrva mi be{e `iva do vite sopstvenici }e dobie i
do dinari. Sobata be{e gostinska. Nikoj ne vleguva{e vo 1999 g. Ma`ena e 1938 godina. Rodena bila 1914 godina.
tekot na godinata, samo majka mi da ja podza~isti. Se pre- Be{e ~ista, pre~ista. Svekor mi po~ina 1969 g. Pred
~ekuvaa gosti. Dvete vrati se otvoraa za Sv. Ilija, za
imeto, za Talalej, za Veligden, za Bo`ik. Za Sv. Nikola, praznik a sama ja sureduva{e sobata. ]e si zemi, }e si
ni be{e slavata. Salonot be{e golem, imavme mnogu gosti bucka. Xamoj }e izbri{i, imavme draperi }e si gi na-
so ribi letnici koi tetka mi gi nara~uva{e od Ohrid. Ni mesti, imavme kadifen prekriva~, }e si go posteli ka-
dozvoluva{e vnatre da vlezeme kako deca, ama ni{to da u~ot. ]e zameti, }e izbri{i i sobata }e si bidi ~ista.
ne fa}ame. Koga }e vlezevme vnatre, ubajna. Nemate pret- I vratata }e ja otvorevme. Gostite ne vleguvaa tamu, a
po nekoga{ masata ja iznesuvavme vo salonot, ako ne-
mavme mesto vo sobata. Duri mo`e{e, si ja ~iste{e so-
bata. Otkako po~ina, ja odr`uvav i za ime ja sureduvav.
Ne da bide zatvorena, tuku otvorena. I za veridbata na
devoj~eto , za maturata za sinot Ilija, za diplomskata,
za rodendeni, sekoga{ sobite bea otvoreni. Ja suredu-
vav sobata edna{ mese~no, xamoj }e izbri{am, pra{ina,
}e ja naredam. Si klavav mu{ama na masata za za{tita
koga nema{e gosti. Svekrva mi napravi specijalni nav-
laki za stolicite da ne se pra{at. I kau~ot go pok-
rivavme. Za imenden gi vadevme navlakite,. Na mestoto
od mu{amata stavavme mile so vazna so cve}e. Stoli-
cite okolu sobata, a ne okolu masata. Be{e otvorena kako
za gledawe, gostite tamu ne vleguvaa - veli Stevka.
Ku}ata e izgradena 1902 godina. Ja pravel dedo mu
Nikola, so brat mu Ico koi bile trgovci. Imal i tret
brat Ilija koj bil najmal.
- Vo 1948 godina se zapalil oxakot. Potoa seta ja
prepokrile so novi keramidi. Sé napraveno doma}inski
