Page 7 - Неделник Зенит број 618
P. 7
FEQTON 2 oktomvri 2020 7
68 PISMENOSTA VO MARUL
Sepak zemjodelskata zadruga Veljan Tome Veljanovski koj `ivee vo pi{uva TOME VELJANOVSKI
Nova~eski vo selo Marul upravuvana od Geteborg vo [vedska, sobral zapisi
kadar samo so na lica so ~etvrto oddele pravi ubava muzika. Tur~eto nema{e raz
nie i pokraj golemite dava~ki prema i se}avawa i za pismenosta vo bor. Sepak negovite navredi go nateraa
dr`avata, volna, `ito i meso za tie ~e negovoto rodno selo Marul. Vo Milan da prifati borewe so nego.
tiri godini od nejzinoto postoewe ne `elbata da ostanat so~uvani,
protrpe nitu edna familija vo s. Marul spomenite za periodot koga toj se Milan go povika Tur~eto, komandan
od glad. Kako {to ima{e vo drugite sela obrazuval, gi potkrepuva i so to na ve`barite Dimoski Petre i selski
pogotovo vo pelagoniskata ramnica. fotografii. Negovite bele{ki gi ot odbornik Jovanoski Cvetan Kru{ka.
prenesuvame avtenti~no, odnosno Utre do pred pladnina ja dosevam nivata
Vo po~etokot na mesecot april vo vo Karakamen i po ru~ekot na ve`barite
1953 godina selskata zemjodelska zadru onaka kako {to toj samiot gi }e se borime vo mojata korda ima dosta
ga nare~ena kolektivot Veljan Nova~eski pribele`uval, so site pravopisni i gnoj od pa{itite goveda koi prele`uvaat
se rasformira. Kako najva`no be{e preku no}ta tuka e meko za da ne se pov
me|ite na nivite ne bea poni{teni. Site gramati~ki propusti. redime, a edniot }e bide pobednik re~e
familii si gi prezedoja svoite nivje. Od Prethodno, na stranicite na Milan.
krupnata stoka pogotovo volovi kade nedelnikot "Zenit" toj pi{uva{e za
ima{e pozajmeno sekoj si gi dobi nazad. licata koi `ivotot go polo`ile za Taa milanova odluka se pro{iri
Sitnata stoka kolektivnite ovci se pre tatkovinata, za `ivotot vo selata brzo na site strani vo seloto i vo
broaja i na sekoe doma}instvo mu se do okolnite sela. Site sakaat na delo da go
delija po pet ovci. I vo privatniot sek Marul i Klepa~. vidat Bora~ot Milan za da se bori. Za
tor sekoe doma}instvo ima{e pravo pri naredniot den Milan pred ru~ek si dojde
vatno da ima samo pet ovci. Ostatokot od torijata. Zavr{ila konferencijata, na od orawe, ru~a doma i go ~eka vremeto za
kolektivnite ovci mu se vra}aa na sto sobranite lu|e se razotidoa, duvna silen borewe. Ve}e od hristijanskite okolni
panite spored brojot na vnesenite za veter od severot, manganot so }umurot sela, od Ruvci, [tavica, Bon~e, Podmol
vreme vleguvawe na doma}instvata koga be{e prevrten na {ti~eniot pod, se koj rodnini, prijateli na Milan pristig
vleguvaa vo kolektivot esenta vo 1949 zapali podot, po~na od izgoreniot pod da naa na ~ajrot vo bore~kata arena kaj
godina. letaat iskri od podot od silniot sev kordata na Milan.
eren prozor iskri preku ju`niot pod.
Nedostatokot na sitna stoka na ovci Otidoa marulci po`arot go ugasija, ama Kanatlarskite Tur~iwa vesta ja pre
na doma}instvata mu se doplatuva so del od patosot be{e o{teten. Negri`ata nesle vo s. Kanatlarci da nivniot pe
prodadena volna i `ito od rezervniot prisutnite si ja prefrlale eden na drug, livan }e se bori so Milan kaj kanat
kapital. Ima{e familii, doma}instva podot se o{teti, ne se popravi nikoga{ lar~ani i so zapre`ni koli, preku deset
koi imaa vi{ok nadnici od nivnata zatoa {to po kratko vreme kolektivot se koli kowski polni so publika pristig
zarabotuva~ka i tie mu se isplatija na rasformira, storitelite za negri`ata naa na ~ajrot kaj kordata na Milan.
trudbenicite od rezervnite pari od ostana ni~ija gre{ka. Mnogumina marulci za da go vidat na
kasata na zadrugata. Rasformiraweto na delo kako Milan se bori. Me|u nasobran
kolektivot vo Marul zavr{i mirno bez Vo esenta 1953 godina kolektivnata ite marulci, nas u~enicite u~itelkata
nikakvi zabele{ki. Narodot po~na pri zgrada vo s. Marul ja zede op{tinata od Koteska Dragica i slu`itelot Jovan
vatno da si raboti. Prestanaa site vese s. Topol~ani oddelenieto narodna od Nova~eski za da ja gledame taa bora~ka
li pesni na argatite idej}i si nave~er od brana za obuka na mladinata pred da za kaj milanovata korda. U{te nezapo~nata
rabota. Sega argatite nautro vo mugrite minat na otslu`uvawe na voeniot rok. bora~kata Tur~eto {eta vo kordata i
izleguvaa na rabota, nave~er vo mrakot Ovaa voena obuka trae{e od dve nedeli, vika so visok predizvikuva~ki glas, jas
se vra}aa umorni doma. 14 dena, ima{e na obuka od pove}e sela. tebe }e napravam sarma vo tvojot korda
Site sobi na zgradata bea zafateni so vo Marul. Odlukata e donesena, borewe
Mnogumina marulci `alea za ras posteli, slamarici za spiewe na mla to da bidi na ~ajrot vo naredniot den vo
turaweto na kolektivot zatoa {to poret dite voeni ve`bari. Komandant na ovie kordata od bora~o Milan vo naredniot
ko osameni bez xagor i sredbi me|usebni mladi ve`bari be{e podmolecot Dam den posle zanimaweto na voenite omla
go vrvea vremeto. Selskata zadruga na janoski Dimoski Petre. dinski mom~iwa.
re~ena selskiot dom ili kancelarijata
oneme bez nikakov xagor i novinarski Za vreme dodeka trae{e voenata Prodol`uva
karikaturi od razni profili. obuka za predvojni~ka se slu~i edna
pelivanska bora~ka pome|u pro~ueniot
Pokraj prazninata, osamenosta na marulski amaterski bora~ Vasiloski
zadru`niot dom mu ostana edna grda Milan i mladiot kanatlarski pelivan
slika vo vnatre{nosta na domot vo dojden na predvojni~ka obuka vo s. Marul.
priemnata prostorija za pogolemi sob
ori. Vo zimata pome|u 1952/53 godina na Kanatlarskiot mlad pelivan ~esto
edno ve~erno sobranie ima{e zapaleno pati vo utrinskoto vreme vo strojot na
drven }umur so poln mangan za toplewe sred selo ~ukaj}i se po butovite go
na prostorijata. Prostorijata se zatopli predizvikuva{e Milan za borewe. Ela
la so povisoka temperatura. Be{e gi bre |avur da se borime. Jas sum ranet so
otvorile severniot i ju`niot prozorec ov~ko meso od bravovi ladeno na bunaro
na prostorijata za da se izladi pros vo bostano vo kofa. Si na{ol turskite
pelivani od Izmir umoreni. Seto toa
Milan go izbegnuva{e so izgovor, jas sum
star. Kanatlarskoto pelivan~e go is
provocira Milan so zborovite, ti mo`i{
da dr`i{ za u{ite eden domuz da ti
68 PISMENOSTA VO MARUL
Sepak zemjodelskata zadruga Veljan Tome Veljanovski koj `ivee vo pi{uva TOME VELJANOVSKI
Nova~eski vo selo Marul upravuvana od Geteborg vo [vedska, sobral zapisi
kadar samo so na lica so ~etvrto oddele pravi ubava muzika. Tur~eto nema{e raz
nie i pokraj golemite dava~ki prema i se}avawa i za pismenosta vo bor. Sepak negovite navredi go nateraa
dr`avata, volna, `ito i meso za tie ~e negovoto rodno selo Marul. Vo Milan da prifati borewe so nego.
tiri godini od nejzinoto postoewe ne `elbata da ostanat so~uvani,
protrpe nitu edna familija vo s. Marul spomenite za periodot koga toj se Milan go povika Tur~eto, komandan
od glad. Kako {to ima{e vo drugite sela obrazuval, gi potkrepuva i so to na ve`barite Dimoski Petre i selski
pogotovo vo pelagoniskata ramnica. fotografii. Negovite bele{ki gi ot odbornik Jovanoski Cvetan Kru{ka.
prenesuvame avtenti~no, odnosno Utre do pred pladnina ja dosevam nivata
Vo po~etokot na mesecot april vo vo Karakamen i po ru~ekot na ve`barite
1953 godina selskata zemjodelska zadru onaka kako {to toj samiot gi }e se borime vo mojata korda ima dosta
ga nare~ena kolektivot Veljan Nova~eski pribele`uval, so site pravopisni i gnoj od pa{itite goveda koi prele`uvaat
se rasformira. Kako najva`no be{e preku no}ta tuka e meko za da ne se pov
me|ite na nivite ne bea poni{teni. Site gramati~ki propusti. redime, a edniot }e bide pobednik re~e
familii si gi prezedoja svoite nivje. Od Prethodno, na stranicite na Milan.
krupnata stoka pogotovo volovi kade nedelnikot "Zenit" toj pi{uva{e za
ima{e pozajmeno sekoj si gi dobi nazad. licata koi `ivotot go polo`ile za Taa milanova odluka se pro{iri
Sitnata stoka kolektivnite ovci se pre tatkovinata, za `ivotot vo selata brzo na site strani vo seloto i vo
broaja i na sekoe doma}instvo mu se do okolnite sela. Site sakaat na delo da go
delija po pet ovci. I vo privatniot sek Marul i Klepa~. vidat Bora~ot Milan za da se bori. Za
tor sekoe doma}instvo ima{e pravo pri naredniot den Milan pred ru~ek si dojde
vatno da ima samo pet ovci. Ostatokot od torijata. Zavr{ila konferencijata, na od orawe, ru~a doma i go ~eka vremeto za
kolektivnite ovci mu se vra}aa na sto sobranite lu|e se razotidoa, duvna silen borewe. Ve}e od hristijanskite okolni
panite spored brojot na vnesenite za veter od severot, manganot so }umurot sela, od Ruvci, [tavica, Bon~e, Podmol
vreme vleguvawe na doma}instvata koga be{e prevrten na {ti~eniot pod, se koj rodnini, prijateli na Milan pristig
vleguvaa vo kolektivot esenta vo 1949 zapali podot, po~na od izgoreniot pod da naa na ~ajrot vo bore~kata arena kaj
godina. letaat iskri od podot od silniot sev kordata na Milan.
eren prozor iskri preku ju`niot pod.
Nedostatokot na sitna stoka na ovci Otidoa marulci po`arot go ugasija, ama Kanatlarskite Tur~iwa vesta ja pre
na doma}instvata mu se doplatuva so del od patosot be{e o{teten. Negri`ata nesle vo s. Kanatlarci da nivniot pe
prodadena volna i `ito od rezervniot prisutnite si ja prefrlale eden na drug, livan }e se bori so Milan kaj kanat
kapital. Ima{e familii, doma}instva podot se o{teti, ne se popravi nikoga{ lar~ani i so zapre`ni koli, preku deset
koi imaa vi{ok nadnici od nivnata zatoa {to po kratko vreme kolektivot se koli kowski polni so publika pristig
zarabotuva~ka i tie mu se isplatija na rasformira, storitelite za negri`ata naa na ~ajrot kaj kordata na Milan.
trudbenicite od rezervnite pari od ostana ni~ija gre{ka. Mnogumina marulci za da go vidat na
kasata na zadrugata. Rasformiraweto na delo kako Milan se bori. Me|u nasobran
kolektivot vo Marul zavr{i mirno bez Vo esenta 1953 godina kolektivnata ite marulci, nas u~enicite u~itelkata
nikakvi zabele{ki. Narodot po~na pri zgrada vo s. Marul ja zede op{tinata od Koteska Dragica i slu`itelot Jovan
vatno da si raboti. Prestanaa site vese s. Topol~ani oddelenieto narodna od Nova~eski za da ja gledame taa bora~ka
li pesni na argatite idej}i si nave~er od brana za obuka na mladinata pred da za kaj milanovata korda. U{te nezapo~nata
rabota. Sega argatite nautro vo mugrite minat na otslu`uvawe na voeniot rok. bora~kata Tur~eto {eta vo kordata i
izleguvaa na rabota, nave~er vo mrakot Ovaa voena obuka trae{e od dve nedeli, vika so visok predizvikuva~ki glas, jas
se vra}aa umorni doma. 14 dena, ima{e na obuka od pove}e sela. tebe }e napravam sarma vo tvojot korda
Site sobi na zgradata bea zafateni so vo Marul. Odlukata e donesena, borewe
Mnogumina marulci `alea za ras posteli, slamarici za spiewe na mla to da bidi na ~ajrot vo naredniot den vo
turaweto na kolektivot zatoa {to poret dite voeni ve`bari. Komandant na ovie kordata od bora~o Milan vo naredniot
ko osameni bez xagor i sredbi me|usebni mladi ve`bari be{e podmolecot Dam den posle zanimaweto na voenite omla
go vrvea vremeto. Selskata zadruga na janoski Dimoski Petre. dinski mom~iwa.
re~ena selskiot dom ili kancelarijata
oneme bez nikakov xagor i novinarski Za vreme dodeka trae{e voenata Prodol`uva
karikaturi od razni profili. obuka za predvojni~ka se slu~i edna
pelivanska bora~ka pome|u pro~ueniot
Pokraj prazninata, osamenosta na marulski amaterski bora~ Vasiloski
zadru`niot dom mu ostana edna grda Milan i mladiot kanatlarski pelivan
slika vo vnatre{nosta na domot vo dojden na predvojni~ka obuka vo s. Marul.
priemnata prostorija za pogolemi sob
ori. Vo zimata pome|u 1952/53 godina na Kanatlarskiot mlad pelivan ~esto
edno ve~erno sobranie ima{e zapaleno pati vo utrinskoto vreme vo strojot na
drven }umur so poln mangan za toplewe sred selo ~ukaj}i se po butovite go
na prostorijata. Prostorijata se zatopli predizvikuva{e Milan za borewe. Ela
la so povisoka temperatura. Be{e gi bre |avur da se borime. Jas sum ranet so
otvorile severniot i ju`niot prozorec ov~ko meso od bravovi ladeno na bunaro
na prostorijata za da se izladi pros vo bostano vo kofa. Si na{ol turskite
pelivani od Izmir umoreni. Seto toa
Milan go izbegnuva{e so izgovor, jas sum
star. Kanatlarskoto pelivan~e go is
provocira Milan so zborovite, ti mo`i{
da dr`i{ za u{ite eden domuz da ti
