Page 6 - Неделник Зенит број 614
P. 6
Zenit ZDRAVJE
P~enkata go Samoniknato
pobeduva
esensko ovo{je
holesterolot
Ne gi zaboravajte esenskite samonikna vitamini. Odli~no odi vo pala~inki.
Redovnoto konsumirawe ti plodovi od koi na{ite babi pravea Nekoi go konsumiraat so dive~. Nezre
na p~enka go namaluva prevkusni, lekoviti xemovi. Zatoa {to lite drenki mo`e da se konzerviraat vo
rizikot od srcev i mozo~en zimata bila vreme koga te{ko se doa|alo salamura so za~ini i da stanat nalik na
udar. Da se isfrlat site do hrana, a taa se sobirala, se obrabotuva maslinkite.
nezdravi zakuski i da se vne la i se ~uvala.
se zdrava hrana treba da se KAPINKITE se najrasprostraneti
proba varena p~enka. Ovaa Kulminacija na semejnata gastronomi {umski plodovi. [teta e da ne se sobe
`itarka ne samo {to e vkus ja e da se otide vo priroda i da se nabere rat {to pove}e. Toni kapinki pa|aat na
na, tuku e i isklu~itelno sé {to sega sozreva. zemjata, a se kupuvaat na pazar. I toa ka
zdrava. Plus e niskokalori~ lemenite, koi ne gi zamenuvaat divite.
na. Docnoto leto i esenta e vremeto na Ne e pra{awe samo na vkus, tuku i na na
plodovite. Raznoto divo ovo{je ili bo porot da se naberat. I toa e malo zadovol
Se prepora~uva kako del binki sega dozrevaat, ~ekaj}i gi trpeli stvo. Toa dava ,,podobar vkus,, poradi
od sekoe meni, bidej}i se vite sobira~i da gi podgotvat i so~uvaat bockaweto pri berbata. No, se isplati da
obemni blagotvornite svojst za podocna. Na sekoj ~ekor prirodata se napravi xem ili nekoja dobra {trudla.
va. trupa {umsko ovo{je. Mo`at da bidat i prijaten ~aj.
Golemata sodr`ina na [IPINKATA e "car". Kaj nas ima raz Nitu eden esenski plod ne e taka za
rastitelni vlakna, ja pravi li~ni trnlivi divi postaven kako KUMARKATA. Toa e medi
p~enkata odli~en diuretik, vkusni plodovi. Edna teranska zimzelena grmu{ka ili malo
go zabrzuva metabolizmot i e od najbogatite pri drvo. Portokalovocrvenite plodovi se
go namaluva holesterolot. rodni izvori na vita okolu 2 cm. Korata im
min C. Marmaladot od e to~kesta, sli~na na
Pomaga i pri zaboluvawe {ipinka e najpoznat gradinarskata jagod
marmalad. Ne sledi tka.
na `eludnikot, bidej}i gi celiot `ivot. Bez
ubla`uva simptomite na gas razlika na toa doma{ Sozreva vo oktom
tritis i ~ir. Zna~itelno ja niot marmalad e nezamenliv. Se dobiva vri so menuvawe na
namaluva i `drigavicata. od {ipinkata koja omeknala od mrazot. bojata od zelena vo
Bogatstvoto od vitaminite Treba malku da se po~eka so bereweto. Za `olta, portokalova
Bkompleks go ima efektot za toa vreme, mo`e da se pie ~aj od sve`a i svetlocrvena.
namaluvawe na homocistini {ipinka so vkus na sve`ina.
vo krvta koi gi o{tetuvaat Bilkata viree na
krvnite sadovi. Redovnoto DRENKATA e cvrsto malo drvo. Se na{eto podnebje.
konsumirawe go namaluva ri slavi vo narodnite pesni. Marko Krale
zikot od srcev i mozo~en mo`el od suva drenka da iscedi tri
udar. Spre~uva anemija, oslo kapki voda. Marmaladot od drenki
boduva od bolki vo musku napraven na starski na~in, so naporno,
lite, ubla`uva depresija, ja nekolku ~asovno me
podobruva koncentracijata, {awe so {e}er e eden
go jakne nervniot sistem... od najdobrite poda
roci koi mo`e da se
Za razlika od pove}eto dobijat ili da se
namirnici koi so termi~ka podarat. Pri gotve
obrabotka gi gubat del od weto ostanuvaat site
zdravite sostojki, so varewe
ili pe~ewe na p~enkata re~i Turkawe na visokiot pritisok
si ne se uni{tuva samo vita
minot C. Se osloboduvaat so sok od morkov i kalinka
molekuli so antioksidativno
dejstvo i se zgolemuva nejzin Presolenata hrana, pu{eweto, pre dnevno da se pie sok od morkov.
ata mo}. golemite koli~ini alkohol i otsustvo Se pravi od eden izmien i is~isten
na fizi~ka aktivnost predizvikuvaat
visok krven pritisok. Dopolnitelen morkov so sredna golemina. Se blendi
rizik faktor se nepravilnata ishrana ra so malku voda so ka{a. Za podobru
so industriskite prerabotki koi so vawe na vkusot se dodava malku med,
dr`at visoki koli~estva na skriena nekolku listovi nane. No, vkusen e i
sol. Zatoa ne smee da se preminuva bez nikakvi dodatoci.
granicata od 6 gr. sol dnevno ili mala
la`i~ka. Za pad na pritisokot dobar e sokot
od kalinka. Dovolno e dvapati dnevno
Visokiot krven pritisok se spu{ta
so vnimatelen izbor na namirnici. Se po 150 ml. najmalku dve nedeli.
prepora~uva morkov, koj vo 100 gr.
sodr`i 2.8 gr. hranlivi vlakna, i 320
mgr. kalium. Se prepora~uva dvapati
P~enkata go Samoniknato
pobeduva
esensko ovo{je
holesterolot
Ne gi zaboravajte esenskite samonikna vitamini. Odli~no odi vo pala~inki.
Redovnoto konsumirawe ti plodovi od koi na{ite babi pravea Nekoi go konsumiraat so dive~. Nezre
na p~enka go namaluva prevkusni, lekoviti xemovi. Zatoa {to lite drenki mo`e da se konzerviraat vo
rizikot od srcev i mozo~en zimata bila vreme koga te{ko se doa|alo salamura so za~ini i da stanat nalik na
udar. Da se isfrlat site do hrana, a taa se sobirala, se obrabotuva maslinkite.
nezdravi zakuski i da se vne la i se ~uvala.
se zdrava hrana treba da se KAPINKITE se najrasprostraneti
proba varena p~enka. Ovaa Kulminacija na semejnata gastronomi {umski plodovi. [teta e da ne se sobe
`itarka ne samo {to e vkus ja e da se otide vo priroda i da se nabere rat {to pove}e. Toni kapinki pa|aat na
na, tuku e i isklu~itelno sé {to sega sozreva. zemjata, a se kupuvaat na pazar. I toa ka
zdrava. Plus e niskokalori~ lemenite, koi ne gi zamenuvaat divite.
na. Docnoto leto i esenta e vremeto na Ne e pra{awe samo na vkus, tuku i na na
plodovite. Raznoto divo ovo{je ili bo porot da se naberat. I toa e malo zadovol
Se prepora~uva kako del binki sega dozrevaat, ~ekaj}i gi trpeli stvo. Toa dava ,,podobar vkus,, poradi
od sekoe meni, bidej}i se vite sobira~i da gi podgotvat i so~uvaat bockaweto pri berbata. No, se isplati da
obemni blagotvornite svojst za podocna. Na sekoj ~ekor prirodata se napravi xem ili nekoja dobra {trudla.
va. trupa {umsko ovo{je. Mo`at da bidat i prijaten ~aj.
Golemata sodr`ina na [IPINKATA e "car". Kaj nas ima raz Nitu eden esenski plod ne e taka za
rastitelni vlakna, ja pravi li~ni trnlivi divi postaven kako KUMARKATA. Toa e medi
p~enkata odli~en diuretik, vkusni plodovi. Edna teranska zimzelena grmu{ka ili malo
go zabrzuva metabolizmot i e od najbogatite pri drvo. Portokalovocrvenite plodovi se
go namaluva holesterolot. rodni izvori na vita okolu 2 cm. Korata im
min C. Marmaladot od e to~kesta, sli~na na
Pomaga i pri zaboluvawe {ipinka e najpoznat gradinarskata jagod
marmalad. Ne sledi tka.
na `eludnikot, bidej}i gi celiot `ivot. Bez
ubla`uva simptomite na gas razlika na toa doma{ Sozreva vo oktom
tritis i ~ir. Zna~itelno ja niot marmalad e nezamenliv. Se dobiva vri so menuvawe na
namaluva i `drigavicata. od {ipinkata koja omeknala od mrazot. bojata od zelena vo
Bogatstvoto od vitaminite Treba malku da se po~eka so bereweto. Za `olta, portokalova
Bkompleks go ima efektot za toa vreme, mo`e da se pie ~aj od sve`a i svetlocrvena.
namaluvawe na homocistini {ipinka so vkus na sve`ina.
vo krvta koi gi o{tetuvaat Bilkata viree na
krvnite sadovi. Redovnoto DRENKATA e cvrsto malo drvo. Se na{eto podnebje.
konsumirawe go namaluva ri slavi vo narodnite pesni. Marko Krale
zikot od srcev i mozo~en mo`el od suva drenka da iscedi tri
udar. Spre~uva anemija, oslo kapki voda. Marmaladot od drenki
boduva od bolki vo musku napraven na starski na~in, so naporno,
lite, ubla`uva depresija, ja nekolku ~asovno me
podobruva koncentracijata, {awe so {e}er e eden
go jakne nervniot sistem... od najdobrite poda
roci koi mo`e da se
Za razlika od pove}eto dobijat ili da se
namirnici koi so termi~ka podarat. Pri gotve
obrabotka gi gubat del od weto ostanuvaat site
zdravite sostojki, so varewe
ili pe~ewe na p~enkata re~i Turkawe na visokiot pritisok
si ne se uni{tuva samo vita
minot C. Se osloboduvaat so sok od morkov i kalinka
molekuli so antioksidativno
dejstvo i se zgolemuva nejzin Presolenata hrana, pu{eweto, pre dnevno da se pie sok od morkov.
ata mo}. golemite koli~ini alkohol i otsustvo Se pravi od eden izmien i is~isten
na fizi~ka aktivnost predizvikuvaat
visok krven pritisok. Dopolnitelen morkov so sredna golemina. Se blendi
rizik faktor se nepravilnata ishrana ra so malku voda so ka{a. Za podobru
so industriskite prerabotki koi so vawe na vkusot se dodava malku med,
dr`at visoki koli~estva na skriena nekolku listovi nane. No, vkusen e i
sol. Zatoa ne smee da se preminuva bez nikakvi dodatoci.
granicata od 6 gr. sol dnevno ili mala
la`i~ka. Za pad na pritisokot dobar e sokot
od kalinka. Dovolno e dvapati dnevno
Visokiot krven pritisok se spu{ta
so vnimatelen izbor na namirnici. Se po 150 ml. najmalku dve nedeli.
prepora~uva morkov, koj vo 100 gr.
sodr`i 2.8 gr. hranlivi vlakna, i 320
mgr. kalium. Se prepora~uva dvapati
